Končal se je tretji sodni proces zoper Vasilija Štefića – Vasa iz Beltinec. Oktobra 2016 je bil obsojen na šest mesecev pogojne zaporne kazni, aprila 2018 pa na eno leto zapora zaradi zalezovanja iste ženske, danes stare 39 let. Zadnjo kazen je z družbenokoristnim delom (730 ur) odslužil v začetku lanskega oktobra. A to ga ni ustavilo. Še med prestajanjem kazni je žrtev začel ponovno nadlegovati, zato se je pred tednom dni znova znašel na sodišču.
Ko je imela predavanje v Ljubljani, se je po nastopu pojavil pred vrati predavalnice.
Naključij ni več
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Državna tožilka Manuela Frumen mu je na predobravnavnem naroku ponudila pogojno kazen, leto in pol zapora s preizkusno dobo štirih let. »Nameravala sem predlagati zaporno kazen, ampak v pogovoru z oškodovanko in njeno pooblaščenko je oškodovanka poudarila, da se bo počutila varneje, če bo imel obtoženec daljšo preizkusno dobo, v kateri ne sme zakriviti novega kaznivega dejanja. Ker gre pri kaznivem dejanju zalezovanja za dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca, sem prisluhnila oškodovanki,« je pojasnila Frumnova. Ob ponudbi pogojne kazni je tožilka naštela še precej pogojev, ki bi jih moral sprejeti Štefić, ko bi priznal krivdo. Žrtvi ne bo smel več poslati nobenega kratkega sporočila po telefonu ali sporočila po elektronski pošti. Imel bo prepoved približevanja do naslova, kjer žrtev živi, dela ali se giblje. Udeležiti se bo moral tudi delavnic o nenasilni komunikaciji.
Štefić je za trenutek razmislil in se naposled vdal: »Priznavam krivdo in sprejmem kazen.«
»Te prepovedi se mi zdijo neživljenjske. Kaj če se naključno, kot sva se že, srečava v nakupovalnem središču ali v mestu?« je nad tožilkinim predlogom potarnal obtoženec. »Naključij ni več. A je bilo poslano sporočilo naključje?« je Štefića vprašal sodnik Stanislav Žižek, ki je vodil narok. Še ostreje je nastopila Frumnova: »Naslednje sporočilo, ki ga boste poslali oškodovanki, pomeni preklic pogojne obsodbe in vaš odhod na prestajanje zaporne kazni.« S praktičnim primerom je postregla žrtvina pooblaščenka, odvetnica Tanja Koračin Bohar: »Če boste v piceriji in tja v tistem času pride oškodovanka, se morate vi umakniti.« Štefić je za trenutek razmislil in se naposled vdal: »Priznavam krivdo in sprejmem kazen.«
Vedno znova jo je našel
Očitki Vasiliju Štefiću so se že na dveh preteklih sojenjih brali kot kriminalka. Beltinčan je ženski, ki jo je zalezoval, v enem letu poslal več kot 30 pisem, med njimi paket nožev, lesene lutke, razglednice z narisano tarčo. V nekaterih pisemskih ovojnicah so bile tudi tekočine. Pisma, poslana po pošti, pa niso bila vse, saj je žrtev nadlegoval tudi po elektronski pošti, družabnem omrežju ter mobilnem in stacionarnem telefonu. Tudi ko je ženska zamenjala številko, jo je vedno znova našel.
Nadaljevalo se je avgusta lani. Bil je tam, ko je šla v kino, in jo skušal ogovoriti. Ko se je umaknila v drug prostor nakupovalnega centra, je šel za njo. Na domač naslov je dobila pismo, v katerem je zapisal, da jo vabi na njeno »lastno poroko«. Ko je imela predavanje v Ljubljani, se je po nastopu pojavil pred vrati predavalnice. Aprila letos je na njen naslov prispela dopisnica, s katero jo je vabil na sestanek v Mursko Soboto, kamor naj pripelje svojega angela varuha. Nadležna pisma je jeseni lani in spomladi letos pisal tudi materi žrtve.
V začetku maja ji je bilo dovolj, zato ga je prijavila. Zdaj upa, da se bo po tretji kazni za zalezovalca njeno življenje le lahko vrnilo v običajne tirnice.