Zaporniški sistem: Bal se je čokatega sojetnika

»Ker sem bil v sobi z več priporniki, sem bil v negotovosti, še zlasti, ko sem bil v priporni celici s tujimi državljani, ki jih nisem razumel. Eden je bil čokat ter imel strog pogled. Spal sem na pogradu in vedno, ko sem se zbudil, da bi šel na stranišče, sem moral stopiti na spodnjo posteljo, pri tem pa sem se bal, da bom drugega pripornika zbudil in da bo kaj narobe.« Tako je med drugim na okrajnem sodišču v Gornji Radgoni razmere v priporni celici murskosoboškega zapora opisoval Alojz Starič iz Mahovec, ki je uspel s tožbo proti Republiki Sloveniji. Ker je bil med sodnim procesom zaradi poskusa uboja žene slabega pol leta neupravičeno zaprt v priporni celici murskosoboškega zapora, bo dobil 13.500 evrov odškodnine. Med procesom so ga najprej obsodili na polletno zaporno kazen, na ponovnem sojenju pa je bil oproščen.

Visoke odškodnine

Zaradi neustreznih materialnih razmer med prestajanjem pripora ali zapora je Slovenija po podatkih državnega odvetništva na podlagi postopkov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) in pred slovenskimi sodišči med letoma 2012 in 2018 izplačala približno 301.000 evrov odškodnine. Državno odvetništvo Slovenijo zastopa tudi v civilnopravnih sporih. Pri civilnopravnih zadevah, pri katerih je stranka v postopku Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), gre v glavnem za odškodninske zahtevke, ki jih imajo zaprte osebe zaradi protipravnega ravnanja v naših zaporih. Državno odvetništvo je od 1. januarja 2013 do 18. januarja letos prejelo 267 odškodninskih zahtevkov v višini dobrih 153 milijonov evrov.

Makoterjevi četrt milijona
Milica Makoter je decembra 2012 sklenila dogovor s takrat še državnim pravobranilstvom, ki je prleški podjetnici ponudilo 260 tisoč evrov za bolečine med nezakonitim priporom. »Rekla bi, da ni denarja, s katerim bi mi kdo povrnil vse, kar sem morala pretrpeti v tem času. V priporu sem bila dve daljši obdobji in za rešetkami kar štirikrat preživela božične in novoletne praznike,« je povedala podjetnica s Cvena, ki je v priporu preživela 42 mesecev. Novembra 2001 je bila prvič obsojena na 30 let zapora zaradi naročila umora moža Janka Makoterja ter bombnega in raketnega napada na ljutomersko policijsko postajo in hišo takratnega komandirja Jožeta Makoterja, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Decembra 2004 je bila znova obsojena na 30 let zapora, julija 2006 pa je višje sodišče v Mariboru Makoterjevo oprostilo vseh obtožb. Odločitev je leto dni pozneje potrdilo vrhovno sodišče.

Eden do polne zasedenosti

Slovenski zapori so sicer stoodstotno ali več kot stoodstotno zasedeni. V murskosoboškem oddelku Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor službuje 26 pravosodnih policistov in drugega osebja, trenutno pa imajo zaprtih 14 pripornikov in 19 obsojencev. Do polne zasedenosti jim manjka en pripornik oziroma zapornik. Tukaj kazen prestajajo tisti, ki so obsojeni na kazen zapora do šestih mesecev, se je pa že zgodilo, da je bil v Mursko Soboto za nekaj časa premeščen kateri od zapornikov, ki v Sloveniji služijo daljše zaporne kazni. Čeprav še vedno odmevata dva dogodka, pobeg pripornikov iz koprskega zapora konec decembra lani in napad na pravosodnega policista v zaporu na Dobu januarja letos, je varnostni položaj v slovenskih zaporih za zdaj dober, so prepričani v URSIKS.

Vlada je za izboljšanje kadrovskih razmer v zaporu že obljubila petdeset novih delovnih mest za pravosodne policiste, teh bi v tem trenutku v zaporih nujno potrebovali vsaj 139 in okoli 30 strokovnih delavcev. V zaporniškem sistemu se že več let srečujejo s pomanjkanjem kadrov, predvsem pravosodnih policistov, ki so preobremenjeni, zato je veliko bolniških odsotnosti in odpovedi spremstev zaprtih oseb, v glavnem na sodišča. Vlada Republike Slovenije je na predlog ministrice za pravosodje Andreje Katič tudi zaradi vsega naštetega zamenjala donedavnega generalnega direktorja URSIKS Jožeta Podržaja in za vršilca dolžnosti imenovala dosedanjega direktorja zapora na Dobu Bojana Majcna.