Včeraj je minilo devet mesecev od takrat, ko so murskosoboški policisti na pomurski avtocesti v kombiju, ki sta ga vozila dva Madžara, našli 1,8 milijona evrov gotovine in jih zasegli. Denar je za zdaj deponiran v Banki Slovenije na enem od podračunov slovenske policije, preiskava Policijske uprave (PU) Murska Sobota v zvezi z zadevo pa še ni obrodila sadov. »Preiskava zasega večje količine denarja na pomurski avtocesti poteka. Ko bo končana, vam bomo sporočili več informacij,« je bilo vse, kar je Suzana Rauš iz PU Murska Sobota odgovorila na naše vprašanje, ali so že ugotovili, od kod izvira 28. aprila lani zaseženi denar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V murskosoboški policijski upravi torej nadaljujejo sestavljanje mozaika, od kod Madžaroma, starima 24 in 28 let, toliko gotovine in zakaj sta jo v škatlah med torbicami prevažala brez kakršnih koli dokumentov. Ena od možnosti je, da je bil denar iz Italije namenjen na Madžarsko za plačilo delavcev in blaga iz Azije za izdelavo torbic, ki so jih prodali v Italiji. Po naših podatkih madžarska državljana sploh nista vedela, kaj prevažata med tovorom v kombiniranem vozilu. Ko sta peljala po pomurski avtocesti proti Pincam, so ju tukajšnji policisti vzeli pod drobnogled pri povsem rutinskem nadzoru prometa na počivališču Dolinsko. V tovornem delu vozila so našli zložene kartonske škatle, ko pa je stekel pregled tovora, se je kmalu pokazalo, da v škatlah niso le torbice, ampak tudi denar. PU Murska Sobota si je po naših podatkih morala celo izposoditi bančni stroj, da so lahko prešteli vso gotovino.
Denar v slovenski proračun?
Če preiskovalci pri prevozu denarja ne bodo našli znakov kaznivega dejanja in tudi ne lastnika denarja – ker Madžara menda nista postregla z oprijemljivimi informacijami, je to še najbolj verjetno –, se bo z denarjem ravnalo po pravilniku o postopku ravnanja z najdenimi stvarmi. Ta določa, da policija najdeno stvar, če v 30 dneh po prevzemu te v hrambo ne ugotovi, kdo je upravičenec, izroči finančni upravi. Ta jo potem hrani do enega leta od najdbe. Če lastnika v tem času ne najdejo, gre stvar na javno dražbo, dobiček od prodaje pa v državni proračun. Po enakem postopku policija ravna tudi z gotovino, le da se v tem primeru denar položi na poseben račun državnega proračuna.