Prijavna točka Spletno oko, Uprava kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi ter Združenje za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije so na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani nedavno organizirali že 13. strokovni posvet o spolnih zlorabah otrok na spletu. Na svetovni splet je namreč vsak teden naloženih na tisoče fotografij in videoposnetkov spolnih zlorab otrok, ki jih dnevno išče na tisoče uporabnikov spleta, tudi v Sloveniji in Pomurju. Tveganje za spolne zlorabe otrok in mladostnikov na spletu še narašča, tako zaradi tehnoloških inovacij kot zaradi družbenih kriz, kakršna je bila epidemija.
Posveta se je udeležil Silvo Lazar, kriminalist v oddelku za klasično kriminaliteto pri Policijski upravi (PU) Murska Sobota, ki pravi, da se policija skoraj vsak dan srečuje s prijavami staršev, da je njihov otrok žrtev e-zlorabe. »V tej smeri delujemo preventivno in na šolah ozaveščamo in izobražujemo ne samo otroke, ampak tudi starše. Vedno znova želimo predvsem staršem nekako dopovedati, da otrok potrebuje za vožnjo kolesa v prometu izpit, prav tako za kolo z motorjem. Pametni telefon pa je 'avtocesta za vožnjo po vsem svetu', in če otroci nimajo osnovnega znanja o uporabi tega, kaj hitro postanejo žrtve spletnih predatorjev.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lukavcih najdena mina, policisti pridržali vročekrvneža
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, štiri kazniva dejanja, dve kršitvi javnega reda in miru ter tri povoženja divjadi.
Za denar izmenjujejo spolne vsebine
V murskosoboški PU so letos zaznali osem kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, ki so bila izvršena oziroma pri katerih je bil uporabljen splet in so bili oškodovani otroci. Lani so obravnavali tri tovrstna kazniva dejanja, prav toliko leto prej, šest leta 2020 in eno leta 2019. Največ kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok, ki se zgodijo na spletu, po Lazarjevih besedah obravnavajo kot kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva. Manjši delež pa tvorijo kazniva dejanja pridobivanja oseb, mlajših od petnajst let, za spolne namene. »Kazniva dejanja imajo več oblik, med seboj se razlikujejo tako po izvršitvi kakor tudi po namenu. Gre za razpošiljanje posnetkov spolno zlorabljenih otrok, potem seksting, to je izmenjevanje in pošiljanje fotografij, videoposnetkov in tekstovnih sporočil s seksualno vsebino v zameno za denar, spletni grooming, kar pomeni navezovanje stikov z otroki prek spleta z namenom spolne zlorabe ter izsiljevanje z intimnimi posnetki,« našteva izkušeni kriminalist.
Digitalne tehnologije poleg številnih koristi torej prinašajo tudi številna tveganja. Otroci in mladostniki pa so zaradi neizkušenosti, radovednosti in naivnosti najbolj ogrožena in ranljiva skupina spletnih uporabnikov. Storilci vseskozi iščejo nove načine, orodja in tehnologije, da bi dostopali do žrtev. Med novimi trendi, s katerimi se policijski preiskovalci spopadajo, je problematičen predvsem ta, da otroci vse mlajši v roke prejmejo prvo pametno napravo, zato so žrtve spletnih spolnih zlorab tudi vse mlajše. Lazar svari, da bo v prihodnje spolnih zlorab na spletu še več, saj imajo danes dostop do svetovnega spleta že predšolski otroci. »Starost žrtev kaznivih dejanj se z leti niža, kajti vse več otrok je uporabnikov pametnih telefonov, na katerih ni nobenih omejitev ali filtrov, ki bi jih postavili starši. Nemalo otrok žrtev kaznivih dejanj je bilo starih le 7 let.«
Postaviti družinska pravila
Storilci iščejo različne poti, da bi navezali stik z morebitno žrtvijo. Pretvarjajo se, da so vrstniki, da bi vzpostavili zaupanje pri mladoletni osebi. Na spletu začnejo pogovor s svojo potencialno žrtvijo in tako poskušajo izvedeti njen naslov, interese, hobije in izkušnje v spolnosti. Z različnimi triki poskušajo otroke zapeljati v pogovore o spolnosti in nazadnje v srečanje v živo.
Sobesednik iz kriminalističnih vrst je prepričan, da imajo pri tem, da njihovi otroci ne postaje žrtve različnih zlorab prek interneta, najpomembnejšo vlogo starši. »Naloga staršev je, da postavijo družinska pravila. Koliko časa lahko otrok preživi na internetu, naj bo skupni dogovor med starši in otrokom. Elektronske naprave nikakor ne sodijo v otroško sobo. Preden starši otroku izročijo pametni telefon, se morajo dogovoriti, na kakšen način ga bo uporabljal, koliko časa in v katerem prostoru. Treba je najti pravo ravnovesje in ga tudi ohranjati. V te namene obstaja več starševskih filtrov, ki so brezplačni. S tem lahko otroku določimo dnevni odmerek interneta, klicev, zablokirajo se nasilne vsebine in spletne strani s pornografsko vsebino,« našteje Silvo Lazar in opomni, da so starši otrokom največji vzor, zato naj se dogovora držijo tudi oni.
Orodja za pomoč
Organizatorji posveta E-zlorabe otrok so opozorili na orodja, ki lahko pomagajo v primeru strahu pred objavo intimnih fotografij. Ključni novi orodji za preprečevanje in odstranjevanje deljenja posnetkov intimne narave sta Take It Down in StopNCII.org, ki sta na voljo tudi slovenskim uporabnikom. Storitvi delujeta tako, da mladostnik s pomočjo aplikacije naloži digitalni odtis intimnega posnetka oziroma fotografije, ki je bila objavljena na spletu, ali ga skrbi, da bi lahko bila. Spletna družbena omrežja s pomočjo odtisa ne dovolijo objave spornega posnetka ali ga, če je do objave že prišlo, samodejno odstranijo.