V Čontalovi družini se je Veroni in Jožefu, ki je bil znani turniški čevljar, rodilo enajst otrok. Na srečanjih pa se zdaj zbirajo njuni vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje z družinami, prišleki, ki so »plemenitaši« in zdaj že tudi prapravnuki. Neverjetno piana druščina, ki čutijo družinsko pripadnost in so ponosni, da so bili nekoč doma v pokrajini ob Muri, da so se tu naužili otroških in mladostih radosti, pri tem pa vedno našli varno zavetje v naročju stroge, a pravične babice Verone in vedno nasmejanega in prijaznega dedka Jožefa.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuDobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Življenjske zgodbe in usode Čontalove družine, ki so razkropljeni po celi Sloveniji, na Nizozemskem in celo v daljnem Urugvaju, so neverjetno zanimive, raznolike in bogate. O njih bi lahko Miško Kranjec napisal novo Povest o dobrih ljudeh, kot nam je sporočil eden od članov družine Marjan Toš. Žal je korona v minulih letih preprečila družinsko srečanje, zato bodo šele prihodnje leto zabeležili srebni jubilej srečevanj.