In z besedo "daljši" je to preprosto rečeno, saj je Apulija zelo razpotegnjena dežela, delno med Jadranskim in Jonskim morjem, tako da je razdalja med Mursko Soboto in Leuco, ki velja za najjužnejšo točko kopenske Italije, kar 1450 km. Če se pa človek ustavi že na severu regije, na primer pri polotoku Gargano, bo s cestnim prevoznim sredstvom moral prevoziti "le" 1140 km.
Apulija (italijansko "Puglia" ali "Apulia") je le malo manjša od Slovenije, ima pa dobre 4 milijone prebivalcev. S svojimi mesti in mesteci ter spomeniki kaže nadvse razgibano preteklost in svojo bogato kulturno zgodovino. Poleg številnih umetnostnozgodovinskih spomenikov deželo oblikujejo tudi lepe kraške jame, naravna pristanišča, mediteranska vegetacija, nasadi oljk (čeprav jih je na jugu letos napadla zelo huda in škodljiva bakterija), kamnita obala in tudi neskončne peščene plaže.
Povprečna temperatura v drugi polovici oktobra in v prvi polovici novembra se giblje med 20 in 25 stopinjami, tako da si marsikje na jugu Apulije človek lahko še privošči skok v morje. Ena od značilnosti Apulije, predvsem na severu, so tudi vetrnice, ki deželi skoraj brez kakršnihkoli rek pridobivajo potrebno energijo. Kmetijska polja so skoraj vsa urejena in obdelana, znan po svetu pa je tudi apulijski kamen, ki se uporablja za različne gradnje.
A za pretrganje dolge poti do Apulije je najprej priporočljiv postanek v mestu Loreto blizu Ancone v pokrajini Marche. Loreto velja za eno najpomembnejših božjepotnih središč Italije. Veličastno romarsko baziliko so gradili nekateri največji italijanski arhitekti.
Po nadaljevanju dolge poti ob Jadranskem morju in prečkanju dežel Abruzzi in Molise nato vendarle pridemo do Apulije. Mimo polotoka Gargano in mesta Foggia je tu že starodavno obmorsko mesto Barletta, ki slovi po največjem ohranjenem antičnem bronastem kipu Colosso (Kolos).
Nedaleč stran od Barlette je v notranjosti pokrajine zanimiva trdnjava Castel del Monte, ki jo je okoli leta 1240 dal zgraditi Friderik II. in je ena izmed velikih srednjeveških stavb v Evropi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Bari je prestolnica Apulije. Samo mesto ima danes 326 tisoč prebivalcev, z vsemi primestnimi območji pa jih šteje čez milijon. Znano je po baziliki sv. Nikolaja in katedrali ter po glasnih, veselih in živahnih ljudeh, ki uživajo v radostih življenja.
Mesto Ostuni, ki leži pet kilometrov od morja, ima odlično ohranjeno staro mestno jedro in se ponaša s številnimi belimi hišami in poznogotsko stolnico.
Lecce je verjetno najlepše mesto Apulije. V 17. stoletju je dobil baročno podobo, ki jo sestavljajo kamniti kodrčki in bujni okrasni venci. Znamenitosti so cerkev sv. Križa, stolni trg in vladna palača. Danes v starem mestnem jedru Lecceja kar vrvi od majhnih simpatičnih lokalčkov, knjigarn, antikvariatov in obrtnih delavnic.
Otranto je s svojimi dobrimi 5 tisoč prebivalci najvzhodnejša točka Italije, Otrantska vrata pa so morski preliv, kjer se stikata Jadran in Jonsko morje. V romanski stolnici iz 11. stoletja je sijajen talni mozaik, izdelan leta 1166.
Ob obisku Apulije je neizbežen obisk slikovitega mesta Matera, ki sicer leži že v deželi Basilicata. Matera je enkratna zaradi svojih sassijev - jamskih bivališč, izkopanih v živo skalo v globelih okoli mesta. Ta še zmeraj predstavljajo bivališče za približno 700 ljudi. V zadnjih letih je Matera postala priljubljena filmska destinacija, kjer so snemali že nekateri svetovno znani filmski obrazi, kot npr. Mel Gibson in Daniel Craig.
Mestece Alberobello, ki ga skoraj vse turistične agencije razglašajo za vrhunec obiska Apulije zaradi stožčastih bivališč - trullijev, pa je primer turistične katastrofe, v kateri je skoraj vsaka tovrstna hiška postala prodajalna enega in istega kiča. Pri tem pa je mnogo bolj lep in prijeten drugi del mesta, kamor pa se odpravi manj popotnikov.
Na poti domov se splača ustaviti še v mestu Urbino, spet v pokrajini Marche. Urbino leži 50 kilometrov v notranjosti od obmorskega mesta Pesaro, znan pa je po tem, da je rojstni kraj slikarja Rafaela. Staro mestno jedro je pod zaščito Unesca, a je vseeno zelo živahno zaradi velikega števila študentov, ki obiskujejo tukajšnjo univerzo.
