Priimki
Kar nekaj priimkov prebivalcev Slovenije se lahko povezuje s pustom. Podatki SURS-a kažejo, da je 1. januarja 2020 v Sloveniji 308 prebivalcev nosilo priimek Kurent, 354 Pust, 36 Krof in 8 Šema. Priimek Kurent je najbolj pogost v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer je tam 57 odstotkov vseh tistih, ki imajo ta priimek.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Analiza cen kmetijskih pridelkov je pokazala visoke marže pri dveh skupinah izdelkih
Podatke 165 zavezancev so zbirali pet mesecev. Pretežen del prodanih živil slovenskega porekla.
Dvojno veselje
Na današnji dan ima 5.745 prebivalcev Slovenije tudi rojstni dan, torej razlog, da se dvojno veseli.
Krofi
SURS je izračunal, koliko bi nas stalo, če bi sestavine za pustne krofe kupili v trgovini in bi jih pripravili doma.
Pustne šeme
Od januarja do novembra 2020 je bilo v državo uvoženih za skoraj šest milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo. Izvozili smo jih za nekaj več kot 1,3 milijona. Po podatkih statističnega urada je glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne artikle Italija.
Post
Vsako leto po pustu sledi post, saj nastopi pepelnična sreda. Nekateri se v 40-dnevnem postnem času do velike noči izogibajo mesa. Prebivalec Slovenije je v letu 2019 za prehrano porabil 91 kilogramov mesa, največ svinjskega in najmanj konjskega. Stopnja samooskrbe s svežim mesom je bila v letu 2019 81-odstotna. Najbolj samooskrbni smo pri konjskem, perutninskem in govejem mesu, najmanj pa pri svinjskem.
Po podatkih SURS-a smo v letu 2020 za kilogram govejega mesa s kostjo odšteli v povprečju 6,27 evrov, za kilogram svinjskega mesa brez kosti 5,82 evrov, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 7,92 evrov.
S pustom so povezani tudi stari pregovori:
- Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
- Če pustni dan deži, fižol bogato obrodi.
- Zeleni pust, bela velika noč.
- O pustu so zrele neveste, o postu pa preste.