V Galeriji Murska Sobota so odprli razstavo del slikarja in grafika Lojzeta Logarja z naslovom Črne slike in Davidovi vrtovi. Gre za ponovitev razstave, ki so jo v galeriji pripravili že leta 2020, a je zaradi zaprtja kulturnih ustanov ob takratni epidemiji javnost ni videla. Razstava je nastala v okviru razstavnega projekta Lojze Logar, v katerem so v letih 2020 in 2021 sodelovale štiri slovenske galerije, poleg murskosoboške še Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU), Obalne galerije Piran ter Galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) Ljubljana. Skupaj so predstavile celoten umetnikov opus, vsaka od galerij po en segment, izšel pa je tudi skupen razstavni katalog.
Osrednji lik naše različice poparta
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V klubu stoletnikov imamo 16 ljudi. Najstarejša Pomurka šteje 107 let. Kakšen je recept za dolgo življenje?
Tako visoko starost v veliki večini dosežejo ženske. V prvih štirih mesecih trije stoti rojstni dnevi.
Lojze Logar se je rodil leta 1944 v Mežici, mladost je preživel v Pomurju, zrela leta v prestolnici, umrl pa je leta 2014 v Izoli, prav zato so si zgoraj omenjene galerije razdelile in po delih predstavile njegov obsežni opus. Dolga leta je bil profesor za grafiko, risanje in slikanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in eden najzanimivejših in samosvojih avtorjev, ki so se na slovenskem likovnem prizorišču pojavili ob koncu šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, v času t. i. poparta. Bil je osrednja osebnost med likovniki, ki so izoblikovali našo različico poparta, poimenovano kar nova (ekspresivna) figuralika – ta del njegovega opusa je razstavila KGLU. Kasneje se je preizkusil tudi na področju konceptualizma in radikalnega koloristično bogatega ekspresionizma, v začetku osemdesetih let je nato skoraj povsem opustil novo figuraliko in začel ustvarjati v maniri minimalističnega črnočrnega slikarstva. Konec osemdesetih let je zastavil svoj najobsežnejši cikel Davidovi vrtovi, prav tega razstavljajo v Galeriji Murska Sobota, v devetdesetih letih pa je z novim slogovnim pristopom začel razvijati cikel slik Intermezzozoik in ga zaokrožil v seriji z naslovom Sarcophag(U.S.) – razstava v Obalnih galerijah Piran. V Galeriji ZDSLU v Ljubljani so razstavili Logarjeva zadnja dela na papirju iz serije Angeli.
Med prvimi vodji predhodnika galerije
Razstava v Galeriji Murska Sobota osvetljuje umetniško vlogo in likovno zapuščino Lojzeta Logarja v Pomurju. Bil je eden prvih vodij Razstavnega paviljona arhitekta Novaka, predhodnika Galerije Murska Sobota. V prvi polovici sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je po opravljeni diplomi kot pomemben predstavnik druge generacije t. i. Ljubljanske grafične šole vrnil v Radence in kot ustanovni član skupine DHLM (Ladislav Danč, Štefan Hauko, Lojze Logar, Franc Mesarič) v pomurski prostor s svojimi popart grafikami in slikami vnesel modernizem. Jedro razstave so dela, ki so nastala po obdobju poparta ter kratki konceptualni fazi. Razstavljeni so temni gvaši v maniri »action paintinga« ter minimalistične Črne slike, ki jim sledi izrazito barvita in čutna serija slik in grafik Davidovi vrtovi. Zanjo je Logar leta 1987 prejel nagrado Prešernovega sklada. Kustosinja razstave, ob kateri v galeriji pripravljajo tudi spremljevalni program, je Irma Brodnjak Firbas, na ogled pa bo do 3. novembra.