Leta 1972 je novinarski kolega Franček Štefanec pisal o rojstvu desettisočega meščana Murske Sobote. 28. junija 1972 rojeni Milan Müller, takrat doma v Kroški ulici 63, se je kot tretji otrok rodil mami Mariji in očetu Francu, ki sta se s trebuhom za kruhom iz Ropoče najprej preselila v Ljubljano, leta 1965 pa v Mursko Soboto. To je bila ena od značilnih soboških delavskih družin, oče je bil tesar, mama gospodinja. Hišo sta, kot je slikovito opisal Štefanec, postavila z lastnimi žulji in prihranki. Pri hiši so imeli pralni stroj, televizor in radio, skratka vse, kar je takrat moral imeti sodoben dom – in tudi fičo je stal na dvorišču.
Štefanec je desettisočega meščana Sobote obiskal tudi pri njegovih 25 letih. Takrat je bil Milan Müller že tri leta poročen in imel prav toliko starega sina Nika, zaposlen je bil na bencinski črpalki v Martjancih, mlada družina pa je živela v prvem nadstropju domače hiše v Kroški ulici. Pred enim mesecem pa je edinstvenega Sobočana obiskal abraham, zato smo se odločili, da ga tudi mi ponovno obiščemo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prleški nogometaš ohranja zaupanje ameriških delodajalcev
Kljub poškodbi, ki ga je prikrajšala za večji del sezone 2023, je Žan Kolmanič iz Veržeja podpisal novo pogodbo z moštvom Austin FC.
V pričakovanju sinove poroke
Kaj se je v teh 25 letih od našega obiska spremenilo, nas je najprej zanimalo. »Veliko (smeh). Pred 25 leti je bil na svetu samo še sin, danes pa imam še 16-letno hčerko Nejo, ki je ravno končala prvi letnik gimnazije. In kakor sem bil takrat sam sveže poročen, se bo kmalu poročil moj sin. Z ženo Jožico pa se tudi še drživa in sva še naprej mlada,« v smehu pove Müller.
Njegova mama je danes upokojena in še živi na njihovi domačiji v Kroški ulici, očeta pa žal ni več med nami. Müllerjevi so se v tem času tudi preselili, nekaj časa so živeli na Goričkem, nato so si postavili hišo v Ulici Vinka Megle v Murski Soboti. »Želeli smo se vrniti v Soboto, da bi bilo otrokoma vse bolj na dosegu roke,« pove Milan, v Murski Soboti pa bo še naprej živel tudi njegov sin, ki ga ena večjih življenjskih prelomnic čaka v začetku prihodnjega meseca.
S triumphom praznujeta 101 leto
Milan je bil od nekdaj velik ljubitelj avtomobilov in pravi, da jih pogosto menja. Pred 50 leti so njegovi starši vozili fička, pred 25 leti sta bili pri hiši stoenki, eno je vozil oče, drugo brat, sam pa je vozil golfa, juga, renaulta in še kaj. Danes se v službo v sosednjo Avstrijo vozi s škodo, pri hiši pa je tudi range rover.
Pred dobrimi desetimi leti je strast našel tudi v starodobnikih. Trenutno jih ima šest, štiri od njih nam je ob obisku tudi pokazal, skrbno urejena delavnica v garaži pa potrjuje, da vzdrževanju svojih jeklenih konjičkov nameni veliko časa in da ga to delo veseli. Najstarejši med njimi je triumph iz leta 1971, in kot pravi Milan, sta skupaj s »felalijem«, kot ga ljubkovalno kliče, stara 101 leto. »Se pa z ženo rada zapeljeva prav z vsemi, vsi pridejo na vrsto.«
Poleg ljubezni do avtomobilov goji še eno strast, to je jadranje. Müllerjevi so radi na morju in sploh pred epidemijo so šli na jadranje večkrat, po navadi spomladi in jeseni, velikokrat v družbi Milanovega brata Janeza in njegove družine. Tudi sicer se bratje veliko družijo, Janez živi v Kroški ulici, najstarejši Franc pa na domačiji staršev v Ropoči.
Želi si zdravja in vnukov
Ravno starejšemu bratu je covid preprečil, da bi se z najmlajšim poveselil na njegov rojstni dan, a so bratje praznovanje nadomestili nekaj dni po manjši zabavi, ki jo je desettisoči Sobočan pripravil doma. Ob jubileju so mu, kot je to v zadnjih letih že navada, postavili kaj drugega kot – avto. »Veliko praznovanje pa smo zaradi preveč obolelih žal morali prestaviti in ga bomo pripravili verjetno septembra. Na vabila sem dal natisniti oba članka iz Vestnika. No, s tem člankom bo zbirka popolna in ga bom dodal na nova vabila,« pravi Milan Müller in doda, da ga po unikatnem nazivu, ki ga nosi, ne pozna prav veliko ljudi. »So pa zanj vedeli predvsem starejši ljudje, sploh ko sem bil mlajši in sem kam prišel s starši. Pogosto so rekli: 'A, prišo je desettisoči Sobočanec!' Ali pa: 'Tou je tej desettisoči Sobočanec.'«
In kaj si desettisoči Sobočan želi za naslednjih 25 let? »Ko si čez 50, začne človek razmišljati o upokojitvi (smeh). Sicer pa si želim zdravja, da se otroci poročijo in da z ženo dobiva vnuke.«
Število prebivalcev upada
Pred 25 leti je Franček Štefanec v prispevku ugotavljal, da se prebivalstvo Murske Sobote povečuje, in sicer na račun priseljencev s podeželja in od drugod, saj je bilo že takrat v mestu manj rojstev kot smrti. Na Statističnem uradu RS (SURS) imajo zadnje podatke o številu prebivalcev s 1. januarja 2022. Po podatkih živi danes v občini Murska Sobota 18.543 ljudi, od tega 8895 moških in 9648 žensk, prav v mestu pa 10.972 ljudi, 5169 moških in 5803 žensk. Če je Štefanec takrat pisal o večanju števila prebivalstva, ugotavlja SURS danes, da število pada. Če je še leta 2008 v občini živelo 19.679 ljudi, jih danes torej 18.543, prav tako v mestu Murska Sobota: leta 2008 jih je tukaj živelo še 12.047, danes pa kot že omenjeno 10.972. V celotni občini se je lani rodilo 128 otrok.
