Roman je začel nastajati pred približno dvema letoma, ideja pa se je avtorju utrnila že prej. A zaradi službenih obveznosti ni imel dovolj časa za pisanje, kar je ob slikarstvu in glasbi eden od njegovih načinov umetniškega izražanja. »V vseh letih sem spoznal ogromno ljudi in različnih življenjskih usod. Tema zdomstva je bila vedno problem, zato sem skušal opisati, kako je priti v tuj svet in uspeti, na koncu pa poudariti, da ni pomembno ime, temveč čustva, ki jih imamo v sebi,« pravi Brunec. Pred leti je pridobil licenco za vodenje in upravljanje socialnih institucij v Avstriji, še prej pa je tam delal kot zdravstveni pedagog, tako da mu zdomstvo ni tuje. V romanu je v ospredje postavil prekmurskega človeka in ga poimenoval Janez, nato pa opisoval njegovo željo po znanju, ki ga je vodila iz enega v drug kraj, torej iz rodnega Prekmurja na Dunaj. Doda, da ni šlo brez življenjskih ekscesov in ljubezenskih zapletov. Tako glavni junak Janez uspe na poslovnem področju, se zaljubi, živi srečno življenje, nato pa so sledila obdobja razočaranja in ponovnega vzpona ter iskanja boljšega življenja. »Življenje je, kakršno je, tudi razočaranja so vmes. Jaz sem ustvaril zgodbo s pozitivnim koncem, ki se dogaja na različnih krajih, ker skušam bralce popeljati na lepe kraje. Sam sem jih spoznal dosti, moja likovna ustvarjalnost pa mi omogoča, da jih lažje opišem,« pove. Poudarja, da v knjižnem delu ne ustvarja zvezd, ampak normalnega človeka. »Ni pomembno, kdo smo in kako smo bogati, ampak to, da se med seboj spoštujemo in ostanemo zvesti sami sebi.«
Sam je pri opravljanju poklica spoznaval in pomagal dosti ljudem, kot tujec, ki je prišel na delo drugam, pa je opazil, da se mora tuji državljan dosti bolj truditi in vložiti več napora v to, da uspe. »Zame je Prekmurje najlepši predel in ga ne bi zamenjal za nič na svetu, čeprav sem prepotoval in videl ogromno sveta. Moj kraj mi dosti pomeni in brez njega ne bi mogel dolgo živeti, ker bi me dajalo domotožje in bi mi manjkala prekmurska duša.« Pri ustvarjanju in pisanju najde mir, v še večje veselje pa mu je to, ker ima rad slovensko besedo, ljudi in pokrajino.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Proščenje in Romi
V romanu prekmurskega kraja ni imenoval, pravi pa, da ga bo iz opisov lahko prepoznati. Zajel je precej resničnih življenjskih dogodkov, v besedilo pa skušal vključiti tudi elemente etnologije, glasbe in umetnosti. »Pojavijo se na primer prizor s proščenja, ko so prišli na obisk Romi, in običaji, povezani s tem dogodkom. To populacijo želim tudi predstaviti kot naše ljudi, s katerimi živimo,« pove.
Od ljudi, ki so knjigo že vzeli v roke, dobiva pozitivne odzive, med bralci pa večinoma prevladujejo ženske. Zaradi epidemije javnih predstavitev v tem času še ni mogel izvesti, sta pa oba dela romana v slovenskih knjižnicah, kmalu bo na voljo tudi v Celovcu. Brunec razmišlja, da bi delo v prihodnje prevedel še v nemški jezik, saj večji del dogajanja poteka tudi v Avstriji.
Nastaja že nov roman
Sogovornik trenutno že ustvarja nov roman, dogajanje v njem pa se bo navezovalo na nekdanjo Jugoslavijo, njen razpad in posledice. Zaupal nam je tudi, da se njegova knjižna dela na neki način povezujejo v naslovih. »Skušam jih nasloviti tako, da je vse kot neke vrste veriga. Prva knjiga je nosila naslov Ljudje in ljubezen ob Muri, sledila je pesniška zbirka, v kateri so tudi moja slikarska dela, z naslovom Mura vir življenja, zdaj sem roman naslovil Pot med dvema rekama, tudi naslov naslednjega dela bo vseboval besedo pot.« Brunec se zaveda, da ni profesionalni pisatelj, ampak je to nekaj, v čemer po težkem delovniku najde sprostitev in zadovoljstvo. V izlivanju misli na papir uživa in ne počne tega, ker bi želel s knjigami služiti oziroma ker bi bil od tega ekonomsko odvisen. Doma hrani še nekaj napisanih del, ki bodo ob pravi priložnosti našla pot na police, med drugim tudi pravljica, ki je nastala v času, ko je bil eden od njegovih sinov še otrok. Načrtuje, da bo pravljica izšla, ko bo sin dovolj odrasel, izkupiček pa bosta namenila za dobrodelne namene.