Marija Hajdinjak, Večeslavci, naročnica več kot 50 let
»Leta 1968, ko je bil mož v vojski, so bili pri hiši že naročeni na Vestnik. Tudi midva zdaj to nadaljujeva, ker sva na ta časopis navajena. Iz njega izvem, kaj novega se dogaja v Prekmurju, predvsem pa me zanima, kaj je novega v goričkih vaseh. Najprej pogledam osmrtnice, nato pa preberem vsebino na preostalih časopisnih straneh. Všeč so mi predvsem prispevki, v katerih se pojavljajo kakšni domačini, zanimiva pa je tudi marsikatera fotografija. To, kar objavite, preberem in si ustvarim neko mnenje, nato pa o tem razpravljamo z družino, največ pa z možem. Naročnik je sicer Anton, ampak Vestnik listamo vsi pri hiši, saj je to naš časopis.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Lukavcih najdena mina, policisti pridržali vročekrvneža
V preteklem dnevu so pomurski policisti obravnavali prometno nesrečo z materialno škodo, štiri kazniva dejanja, dve kršitvi javnega reda in miru ter tri povoženja divjadi.
Agnezija Török, Filovci, naročnica več kot 50 let
»Vestnik prebiram res že dolgo. Pri možu doma so bili naročeni nanj, še preden sva se midva spoznala. Ko sva se leta 1962 poročila, pa je naročnina prešla na našo hišno številko. Mož je pred 32 leti umrl, Vestnik pa je ostal pri nas. Ko ga dobim, se lepo usedem in v miru preberem, kaj je novega. Najprej pogledam naslovnico, da vidim vsebino, nato pa začnem listati od zadaj naprej. Tako sledijo osmrtnice, križanka, nato pa se lotim še vsega drugega. Najpogosteje preberem, kaj je novega na področju kmetijstva, kroniko, politika in šport pa mi nista preveč ljubi temi. So mi pa všeč tudi razne osebne zgodbe ljudi. V teh 70 letih se je v Vestniku marsikaj spremenilo, vem, da se je prej imenoval Pomurski vestnik. Ampak meni je trenutna podoba všeč, nimam česa kritizirati. Tisto, kar me zanima, z veseljem preberem.«
Ivan Utroša, Gornja Bistrica, naročnik okrog 60 let
»Naročnik sem že od časov, ko se časopis še ni imenoval Vestnik. Spomnim se, da smo ga imeli že leta 1958, sam pa sem ga prevzel v 80. letih. Vsak posameznik ima svoj časopis, jaz sem se pač odločil za Vestnik. Tako je ta naročnina postala že tradicionalna. Imel ga bom še naprej, da preverim, kaj se dogaja. Vedno preberem kroniko, napovednik dogodkov in o aktualnem dogajanju v okolici. Nisem pa preveč navdušen nad športom. Če ga kateri od bližnjih ali sosedov nima, občasno pridejo k meni, da jim posodim svoj izvod. Časopis je vsekakor uporaben. Gre pa tudi za papir, tako da če kdo zbira star papir, starejše izvode tudi podarim.«
Karel Kerec, Andrejci, naročnik 45 let
»Naročnik sem od leta 1974. Časopis ponuja sliko, da vidimo, kakšne so razmere doma in drugod. To je neka tradicija, na začetku, ko sem bival v Avstriji, sem Vestnik dobival tja, ko sem se vrnil domov, pa sem ga ohranil. Tako imam domače, prekmurske novice vedno pri roki in to je glavni vir, da izvem najpomembnejše stvari, ki se dogajajo v lokalnem okolju. To branje je zanimivo in tudi uporabno. Imam navado, da najprej pogledam kroniko in osmrtnice, nato pa vse drugo, od kmetijstva naprej. Všeč mi je tudi, da v Vestniku najdem spored, prodajo in kuharske recepte. Strani, ki so mi zanimive, shranim. Če je v osmrtnicah kateri izmed sorodnikov, to vedno izrežem, da ostanejo spomini. Radi pa Vestnik prelistajo tudi mladi sorodniki. Meni je pač zanimiv, zato se ga tudi držim.«
Štefka Drvarič, Murska Sobota, naročnica več kot 40 let
»Na Vestnik smo se naročili v osemdesetih letih. Takrat je veljalo, da je treba podpirati domače, in mi smo tako podprli pomurski časopis. Pri tem vztrajam že dolgo. V tistem času se je informacija o Vestniku širila predvsem ustno, ni še bilo toliko telefonskih naročil. Zato smo večkrat koga opomnili, da se lahko naroči na Vestnik. Jaz ga po vseh teh letih še vedno berem, ker je zanimiv, lep, v njem je polno dogodkov, ki potekajo v naši pokrajini. Predvsem pa mi je všeč, da v zadnjem obdobju objavljate zgodbe starejših ljudi z različnih področij. Tako se lahko spominjam svoje generacije ljudi. Nedavno sem brala prispevek o tajnici lekarn. Takšni prispevki nam starejšim omogočajo, da vidimo, kakšni smo bili in kakšni smo sedaj. Vem tudi, da sem enkrat v žrebanju dobila vozovnico za Vestnikov izlet. Ker pa sem v tistem kraju, kamor ste takrat šli, že bila, sem bila solidarna in nagrado podelila drugi gospe, ki si izleta ni mogla privoščiti.«
Rihard Kikec, Murska Sobota, naročnik 49 let
»Na Vestnik smo naročeni od leta 1970 in vztrajamo, ker v njem piše vse, kar se dogaja v domačem okolju. Mene zanimajo različne novice, od športa, aktualnega dogajanja, osmrtnic, prodaje. Če recimo nimam časa pogledati televizije, vsaj v Vestniku kaj preberem in izvem novice. Dostikrat pride k nam tudi soseda, ki nima Vestnika, zato kaj prebere pri nas in nato skupaj pokomentiramo. Dosti zanimivega se najde v časopisu, všeč mi je tudi, da občasno pride do manjših sprememb, da ni vsa leta enaka podoba. To prinaša pestrost časopisu. Moja žena se je tudi že udeležila Vestnikovih izletov z vlakom, sam pa se ji zaradi službene odsotnosti žal nisem mogel pridružiti.«
Kaj pa pravijo mlajše generacije?
Eva Gomboc, Sveti Jurij, študentka farmacije
»Spletno stran vestnik.si sem opazila pred kratkim in od takrat velikokrat pregledam objave, saj sem časopis Vestnik prebirala že, ko sem bila mlajša, pred leti ga je namreč imela naročenega moja babica. Veseli me, da se Vestnik s spletno stranjo skuša približati tudi mlajšim bralcem.Spletna stran se mi zdi precej pregledna in ponuja veliko zanimive vsebine. Všeč mi je, da lahko z enim klikom pregledam aktualne novice in preverim dogodke, ki se dogajajo v moji bližini, kadar koli se spomnim, in mi ni potrebno čakati cel teden, da izvem, kar me zanima. Najbolj zanimiva rubrika mi je Rekla je DA, saj je v časopisu včasih še ni bilo.Kot študentka sem med tednom v Ljubljani in mi je zelo všeč, da lahko s pomočjo spletne strani spremljam dogajanje v Prekmurju. Tako se počutim bolj povezano z domačim okoljem. Zdi se mi, da je tudi s pomočjo spletne strani Vestnik postal medij za vse generacije.«Eva Gomboc, sveti jurij, študentka farmacije
Rok Vidnar, Sveti Jurij ob Ščavnici, električar in računalničar
»Prvič sem se srečal s časopisom Vestnik, ko sem bil še otrok – pri babici, ki je nanj naročena še danes. Tako da ga dejansko prebiram od mladih nog. Odkar je Vestnik na spletu, ga preverjam vsak dan, saj dobim veliko tekočih informacij iz Pomurja. V časopisu pa najraje prebiram članke, ki govorijo o zgodovini Pomurja in podobnih temah. Ne morem pa niti mimo rubrike Šport, tam še posebej rad preberem rezultate naših športnikov.«
Simon Šanca, študent geodezije, Središče
»Vestnik je zame vrnitev v zamujeno stanje domačega okolja, saj med študijem v Ljubljani nikoli ne sledim aktualnim lokalnim dogodkom Prekmurja in tudi širšega sveta. Menim, da je bolje živeti brez dodatnih nepotrebnih informacij, kot so poročila, novice in črna kronika, ki jih je danes že tako ali tako preveč in samo črpajo veselje človeka. Več kot vem, manj potrebujem, predvsem stvari, ki škodijo mojemu razpoloženju in trenutni radosti. Kljub temu Vestnik vzamem vsak konec tedna v roke, ko sem doma, in ga na hitro prelistam, saj me zmeraj pritegne. Bolj zanimive članke tudi preberem. Predvsem me zanimajo kultura, kulinarika in novosti na področju tehnologije. Vestnik je zame odklop od hitrosti mestnega načina življenja, obožujem tople poletne konce tedna na Goričkem, ko lahko v miru prebiram Vestnik in poslušam šumenje vetra, ki ritmično hladi moje dlani in poskrbi, da so moji dnevi doma brez skrbi.«
