Kot da bi našla najdragocenejši zaklad, ki mi je enkrat že pripadal in se ga je vso moje bitje spominjalo in hrepenelo po njem.
Začelo se je s skelečim občutkom na hrbtu, zaradi katerega sem se morala obrniti. In se srečati z njegovim pogledom. Čeprav je bila dvorana velika in razdalja med najinima telesoma precejšnja, sta v trenutku izginila prostor in čas, svetleče, temne in tople oči pa so prevzele vso mojo pozornost.
Zrla sva drug v drugega! Sta se prepoznali duši? Še nikoli prej nisem doživela takega srečanja!Na odhodu s tega nepozabnega kulturnega dogodka sem se z objemom poslovila od njegovega sogovornika, objel me je tudi On in v angleščini dejal: “To je srčna povezava!”Zmedena in zaznamovana sem se odpeljala domov.Vrnila sem se v svoje vsakdanje življenje, vsake toliko pa se mi je vrnil spomin na nenavadno srečanje z bližino prvič videnega neznanca.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Čez pol leta sva se srečala ponovno!Prišla sem na terapijo božanske masaže s kiropraktiko, ki sem jo doživela kot izjemno darovanje duhovno prečiščenega terapevta.Naslednjič sem njegovo terapijo darovala starejši gospe, prijateljici in zdravilki, ki je postala ravno tako navdušena nad Njim.Med nama je vladala spoštljiva sorodnost dveh duhovnih praktikantov, prepoznanje, ki ni potrebovalo besed, da bi se potrjevalo.Srečanj je bilo v teh dveh letih za prste ene roke, vedno pa sem poleg donacije za terapijo prinesla še pridelke iz našega vrta, saj sem čutila, da jih sprejme s posebno hvaležnostjo in občutenjem energije skrbno pridelanih plodov.
Nikoli z ničemer nisva omenila najinega prvega srečanja.V teh dveh letih je zaživel Zveneči boben, društvo za sonaravni razvoj in srečno življenje, zaključila sem izobraževanje za izvajanje hipnoze, regresije, NLP coachinga in se posvetila bolj poglobljenemu raziskovanju filozofskega svetovanja, najpomembneje pa je, da sem v vseh teh 27 letih vseh mogočih duhovnih praks končno in neomajno začela redno meditirati.In nisem nehala po 3, 4 tednih. Tudi ne na dan, ko sem imela občutek, da mi ne gre nič ne od rok in ne od glave, ampak sem osvojila disciplino, da je boljša “slaba” meditacija kot nobena.Tudi kolumne sem pisala o sprejemanju sebe in sreči, ki se iz tega rodi. O sreči čutiti se povezana z Bogom.In potem se je zgodilo povabilo na darovano terapijo. Sprejeto s hvaležnostjo, toda kljub vsemu običajno srečanje brez pričakovanj, načrta, tistega “nekaj” v zraku, ki vznemirja in povzroča napetost.
Popoln mir in sproščena domačnost, brez osvajanj in sprenevedanj, brez olepševanj in zavajanj.Samo midva in snežni vihar gosto naletavajočih ogromnih snežink. Kot da nobena ne bi bila sama, ampak se je združila s svojo izgubljeno polovico, da bi se ob pristanku skupaj razblinili v vseobsegajočem.Dojela sva spočetje zaveze, ki se je zgodila veliko pred najino fizično združitvijo. Lazarev, ruski filozof, psiholog in zdravilec piše, da se poroke sklepajo v višinah. Začutila sva, da je bila najina sklenjena, zato sva jo prevedla še v zemeljsko obliko.Nikoli si nisem predstavljala, da lahko od lepote in globine občutim neubesedljivo bolečino hvaležnega predajanja celotne svoje biti, popolne raztopitve v prisotnost sedanjega trenutka.
Kierkegaard, danski filozof in teolog (1813 – 1855) razlikuje tri stopnje ljubezni, od estetske, spogledljive začetne prevzetosti nad fizično pojavnostjo, ki se lahko razvije v etično zavezo, ki potem preide v vrhovno, če je zaveza potrjena s poroko, ki je zanj način doseganja nadčloveškega, ko se Jaz zasidra v svojem božanskem izhodišču.V najinem vsakdanjem življenju se ta zasidranost vsakodnevno vzpostavlja in obnavlja, ko sedeča drug nasproti drugega vsako jutro in zvečer prakticirava eno uro vipassana meditacijo, ki ji sledi metta, širjenje Dobronamernosti, Sočutja in Ljubezni za vsa bitja, tej pa še Zahvaljevanje, izražanje Hvaležnosti za vse, kar se nama dogaja, ali kar želiva priklicati v najino življenje in je v najvišje dobro naju in vseh nas.
Najina sreča se množi, ko jo deliva z vsemi, ki pridejo k nama na terapijo božanske masaže s kiropraktiko, ki jo izvaja moj soprog Alek ali k meni na hipnoterapijo s tehnikami nevrolingvističnega programiranja, obogateno s psihoterapevtskim in filozofsko-religioznim izkustvom.
In ko srečam ljudi, ki trpijo, se včasih težko brzdam z nasveti in ponujanjem pomoči, saj je iz moje perspektive veliko njihovih težav zelo hitro rešljivih. Toda potrebno je spoštovati trpljenje vsakega, saj kot pravi Eckart Tolle: »Trpljenje je potrebno tako dolgo, dokler ne dojamemo, da je nepotrebno!«Odgovorno sva sprejela Iniciacijo Duhovne Poroke Večne Ljubezni in najbolj sijeva takrat, ko udejanjava svoje terapevtsko poslanstvo, saj se ob tem zemeljska sreča preobraža v Nebeško.
