Potem ko jo že predvajajo v soboškem Cineplexxu, bo danes zvečer epska zgodovinska drama Napoleon na ogled tudi v Gledališču Park. Izkazalo se je, da je uresničitev neizpolnjenih sanj pokojnega ameriškega režiserja Stanleyja Kubricka in ustvaritev tega megalomanskega epa zelo trd oreh. Režiser letošnjega Napoleona, Britanec Ridley Scott, je s svojo ekipo verjetno pričakoval malce drugačen kritiški sprejem, kot ga je doživel po svetovni premieri konec novembra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bo država vrtine zapečatila?
Družba Geoenergo v stečaju je 19. aprila izgubila rudarsko pravico, koncesijska pogodba o izkoriščanju mineralne surovine nafte in zemeljskega plina, ki je zaradi delujočih vrtin pomembna predvsem za območje petišovskega plinskega polja, pa je prenehala veljati.
Če bi lahko vprašali Kubricka o tem, kdo naj nadaljuje njegove sanje, bi se verjetno tudi on strinjal, da bi bil najprimernejši režiser Ridley Scott, ki je ustvaril že več mojstrovin (Osmi potnik, Iztrebljevalec, Thelma in Louise, Gladiator, Sestreljeni črni jastreb, Ves denar sveta . . .), obdobje napoleonskih vojn pa je podrobno prikazal že v svojem izvrstnem prvencu Dvobojevalca (The Duellists), v katerem sta v glavnih vlogah igrala Keith Carradine in Harvey Keitel, in ki je leta 1978 na festivalu v Cannesu prejel zlato palmo za najboljše avtorsko prvo delo, Scott pa je bil v Italiji ovenčan za najboljšega tujega režiserja. A pri filmskih biografijah o francoskem vladarju si je že marsikdo v zgodovini kinematografije polomil zobe.
Posnetih je bilo že veliko del o Napoleonu. Prvi je bil nemi film leta 1927, vendar je vprašanje, ali ima danes sploh še kdo čas, da si ga ogleda, saj je dolg kar pet ur in pol. Med najpomembnejšimi je gotovo film Waterloo iz leta 1970, kjer je ostarelega in izčrpanega Napoleona z očali igral Rod Steiger. Monumentalno delo je režiral Rus Sergej Bondarčuk. A kljub temu da je v Veliki Britaniji in Italiji dobilo nagrade za najboljšo kostumografijo, umetniško režijo in film ter si prislužilo pohvale kritikov za prikaz vojaške bitke, pa ni moglo povrniti ogromnih stroškov produkcije v višini 12 milijonov funtov. Ravno to je bil glavni razlog, da so studii in producenti nato Kubricku odpovedali njegov projekt o Napoleonu, ki naj bi ga odigral David Hemmings ali Jack Nicholson, cesarico Josephine pa Audrey Hepburn.
Gledalce sta leta 1954 navdušila legendarna Marlon Brando kot Napoleon in Jean Simmons kot njegova prva ljubezen Desiree Clary v filmu Desiree, posnetem po knjižni uspešnici avstrijsko-danske pisateljice Annemarie Selinko, režiser je bil Nemec Henry Koster. Omeniti je treba tudi film Austerlitz iz leta 1960, ki so ga ob Francozih in Italijanih ustvarili tudi Jugoslovani. Režiral ga je Francoz Abel Gance, ki je ustvaril tudi omenjeni nemi film o Napoleonu. V Austerlitzu, ki prikazuje Napoleonovo najbolj bleščečo vojaško zmago, je znamenitega vojskovodjo odigral Pierre Mondy.
Bondarčuk je leta 1966 in 1967 režiral tudi film v štirih delih Vojna in mir, kjer je Napoleon, ki ga igra Rus Vladimir Strželčik, samo občasni stranski lik, vendar je dogajanje skoraj ves čas povezano z njegovimi osvajanji tujih ozemelj. Leta 2003 pa je izšel francosko-britanski film Gospod N. (Monsieur N.) o zadnjih letih Napoleona v izgnanstvu na otoku Sveta Helena. Igral ga je Philippe Toreton, ki se v Franciji ukvarja tudi s politiko, režiser je bil Antoine de Caunes, eno od večjih vlog pa je imel tudi znani angleški igralec in voditelj Richard E. Grant. Televizijsko serijo v sedmih delih o Napoleonu pa v letu 2024 za produkcijsko hišo HBO pripravlja režiser Steven Spielberg.
Po pričakovanju si je letošnji film Napoleon zaradi veličastnih scen prislužil največ nominacij za fotografijo in za oblikovanje kostumov. Malce manj ima nominacij za produkcijsko oblikovanje, zvočno montažo, vizualne učinke in koreografijo kaskaderjev. Doslej je igralka Vanessa Kirby, ki igra Josephine, prejela samo eno nominacijo za stransko vlogo, medtem ko Joaquin Phoenix za vlogo Napoleona nima še nobenih nominacij, saj se je več kritikov obregnilo ob njegovo igro.
Največ kritik si je predvsem v Franciji prislužil režiser Ridley Scott zaradi svojega prikaza Napoleona in nekaterih domnevnih zgodovinskih netočnosti, medtem ko so bili v ZDA in Veliki Britaniji do njega malce bolj prizanesljivi.
Tako kot vedno velja: vsak gledalec naj si ustvari sodbo sam. A, pozor: zaradi dolžine filma (157 minut) bo predstava v Gledališču Park uro prej kot običajno: ob 19. uri.