Film so v kinodvoranah in na pretočnih vsebinah zavrteli natančno 55 let po pristanku na luni, v času vseprisotnih teorij zarote, skovanih od tistih, ki menijo, da so zarote tudi vojna v Ukrajini, razmere na Bližnjem vzhodu in krizna žarišča v Afriki ...
Glede na svežo epidemijo lažnih novic pa so dvom ustvarjalci filma zasejali kar sami. Zakaj so film začeli s trditvijo pripovedovalca, da je vse, kar bomo videli, »večinoma resnično«? Zakaj so tako nehote spomnili na priljubljeno teorijo zarote, da je po uspehu znanstvenofantastičnega filma Odiseja v vesolju iz leta 1968 Ameriška vesoljska agencija (Nasa) najela režiserja tega filma Stanleyja Kubricka, da bi v studiu posnel pristanek Apolla 11 na luni, če bi resnična misija spodletela?
Preberite še
Odpri v novem zavihkuŠe ena zanesljiva zmaga nogometašic Mure, ki so po 13. krogu stoodstotne
Nogometašice Mure None so tudi po 13. krogu ženske lige Triglav stoodstotne. Branilke naslova tokrat niso imele težav v gosteh pri zadnjeuvrščeni ekipi, Gažon Le-Log so ugnale z 10:0. Njihove prve zasledovalke iz Olimpije, ki zaostajajo za tri točke, so doma z 9:0 odpravile Aluminij.
Morda tudi zato film, v katerem je še najbolj prepričljiv arogantni agent Cie, ni odgovoril na vprašanje, kaj pa če pristanka 20. julija 1969 ni bilo. Harrelson v filmu sicer najame Johanssonovo, da bi Američane pred poletom Apolla 11 na luno in ob vesoljski dirki s Sovjetsko zvezo navdušila za Naso in polet. Tatum je strokovnjak Nase, ki je kot direktor odgovoren za lansiranje raketoplana in noče, da agencija postane blagovna znamka.
Harrelson kljub temu naroči Johanssonovi, naj za vsak primer uprizori rezervni lažni pristanek na luni. Kaj bo narod porekel, če Američanom spodleti? In še huje, kaj bodo na to rekli Sovjeti, ameriški naravni sovražniki? Torej – na luno morajo v vsakem primeru! Film Pelji me na luno je prav zaradi tega žal narejen na prvo žogo, svojo (lažno) zgodovino je namreč sestavil kot skrpucalo drobcev zgodovinskih dejstev, povrhu s še preveč izmišljotinami.
Ampak, pazite zdaj! Dvom je lahko še vedno svež. Ameriška astronavta, ki sta junija letos odletela na mednarodno vesoljsko postajo, nato pa zaradi okvare plovila ostala na postaji, bi se lahko domov vrnila šele februarja prihodnje leto, ocenjujejo pri Nasi. Vse kaže, da se bosta Sunita Williams in Barry Wilmore domov vrnila z vesoljsko ladjo Crew Dragon, plovilom Elona Muska, ki velja za enega najbogatejših zemljanov. »To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo,« bomo v luči zarot za konec le spomnili, kaj je ob pristanku na luni rekel Neil Armstrong, (menda) res prvi človek na luni.