»Flavto sem začela igrati pozno, komaj pri desetih letih. Šele takrat sem se vpisala v Glasbeno šolo Murska Sobota, vendar sem najprej želela igrati violino. Ker pa za učne ure violine ni bilo več prostih vpisnih mest, sem se odločila za flavto, saj je bil to edini instrument, ki sem ga poleg klavirja in violine še poznala,« je o svojih začetkih povedala Maša Kuhar iz Lemerja. Igranje flavte jo je takoj navdušilo, zaradi trdega dela na učnih urah v glasbeni šoli in vajah doma pa je kmalu postala tako dobra, da se je začela udeleževati različnih glasbenih tekmovanj in prejemala tudi zlata priznanja.
Po končani osnovni šoli v Puconcih se je vpisala v program umetniške gimnazije na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor in po štirih letih opravila splošno maturo iz glasbene smeri petje in instrument. »V 3. in 4. letniku srednje šole sem vzporedno obiskovala še Univerzo za glasbo in upodabljajoče umetnosti Gradec. Enkrat tedensko sem se z vlakom iz Maribora vozila tja na učne ure flavte. To je bilo neke vrste pripravništvo za študij, saj so na koncu sledili sprejemni izpiti za omenjeno univerzo, ki sem jih uspešno opravila,« pove dvaindvajsetletnica.
Po srednješolskem izobraževanju se je odločila, da bo poskusila opraviti še sprejemne izpite za Univerzo za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Tudi te sprejemne izpite je uspešno opravila, zato je sklenila, da bo namesto v Gradcu študirala v avstrijski prestolnici, kjer v tem študijskem letu končuje četrti letnik koncertne smeri flavta. »Odločitev za študij na Dunaju je bila moja najboljša odločitev doslej. Čeprav mi je bilo sprva težko, saj poteka ves študij v nemščini, sama pa sem bila prej bolj vešča angleščine, sem z leti utrdila tudi znanje jezika.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Monoštru odprli razstavo umetniških del
Na ogled je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru.
Najraje ima romantično glasbo
Flavta je Mašina spremljevalka že več kot dvanajst let. V tem času je imela številne nastope, v povprečju vsaj dvajset na leto. »Poleg številnih nastopov, ki smo jih imeli v okviru srednješolskega izobraževanja na konservatoriju v Mariboru, sem kar nekaj let igrala na koncertu dijakov in komponistov v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Imela sem tudi precej solo recitalov v Glasbeni šoli Murska Sobota in v drugih krajih po Pomurju, prav tako sem sodelovala na različnih festivalih,« pravi mlada flavtistka. Najbolj se ji je vtisnil v spomin nastop s komornim orkestrom univerze, ki jo obiskuje. »To je bil najboljši nastop doslej. Igrala sem solo, ves orkester pa me je spremljal. Res neverjeten občutek.« Treme pred nastopi nima. »Zdi se mi, da imam takrat še preveč energije in bi najraje kar stekla na oder.« Kadar ima samostojne nastope, si rada repertoar skladb sestavi sama, posvetuje se tudi s profesorji. Najraje ima romantično glasbo, zato skladbe iz tega glasbenega obdobja največkrat zaigra. Blizu sta ji še baročna in klasična glasba, v zabavni zvrsti pa se še ni preizkusila.
Umetnica že od malih nog
Kuharjeva, ki bo po diplomi opravljala še dve leti magistrskega študija na Dunaju, se s tem, kam jo bo zanesla glasbena pot, še ne ukvarja. Kot je povedala, se želi še veliko naučiti, da bo čim boljša v igranju flavte. Še naprej se želi predstavljati na nastopih in se udeleževati glasbenih tekmovanj, saj bo le tako napredovala. »Seveda je tudi moja tiha želja, da bi nekoč igrala v orkestru, želim pa poučevati otroke in jim predajati pridobljeno znanje.« Dnevno vadi najmanj tri ure. Le tako namreč ostaja v formi in na učnih urah pred profesorji v prvem poskusu zaigra vse skladbe brez napak, kar se od njih tudi pričakuje. »Tudi naš študij sedaj poteka na daljavo, vendar to ne pomeni, da doma ne vadimo. Enkrat tedensko imamo namreč po skypu učne ure, na katerih nas profesorji spremljajo in sproti ocenjujejo.«
Lemerčanka, ki zase pravi, da je umetnica že od malih nog, saj se poleg glasbe v prostem času ukvarja tudi s slikanjem in risanjem, se želi po končanem študiju na Dunaju vrniti v domovino. Čeprav je v tujini spoznala veliko prijateljev in postala samostojna, je na domače kraje in družino zelo navezana. Brez podpore te bi bila njena dosedanja glasbena pot veliko težja. »Čeprav se nihče iz naše družine prej ni ukvarjal z glasbo, so vedno podprli vse moje ideje in zamisli, prav tako me redno spremljajo na nastopih, kar mi res veliko pomeni,« je za konec povedala mlada glasbenica.