vestnik

(FOTO) Glasbeniki so se v melodijah in besedi spomnili na Miška Baranjo

Ines Baler, 7. 7. 2020
Aleš Cipot
Andi Sobočan
Popularno

Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romani union sta v soboški Zvezdi pripravila spominsko slovesnost ob stoti obletnici rojstva prekmurskega glasbenika Miške Baranja.

Aprila letos je minilo sto let od rojstva legendarnega glasbenika Mihaela Miške Baranja, ki je s svojim glasbenim ustvarjanjem pustil velik pečat v prekmurski glasbi. Situacija takrat ni dopuščala dostojne počastitve njegovega spomina, sta pa zato Zveza Romov Slovenije in romsko društvo Romani Union pripravila spominsko slovesnost, na kateri so sodelovali številni Miškovi glasbeni kolegi. Nekateri so z njim kot člani raznih zasedb stali na odrih, drugim pa je prenašal glasbeno znanje in tako poskrbel, da se njegovo izročilo še sedaj širi iz roda v rod. 

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Spominska slovesnost ob stoti obletnici rojstva Miške Baranje.

Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije, je ob priložnosti izpostavil, da je Miško Baranja v Prekmurju glasbena legenda, ki je razvijal glasbo na vseh področjih. Doda, da se romska glasba v prekmurskem prostoru izgublja in ni to tisto, kar je bilo pred desetimi leti in več, pa tudi mladi tega glasbenika ne poznajo dovolj. »To je tudi eden od vzrokov, da smo to organizirali, da se spomnimo te izvrstne prekmurske glasbe in legende, kot je bil on,« pristavi Muc.

Kdo je bil Miško Baranja? 

Baranja se je rodil 10. aprila 1920 v Vanča vasi, nato živel v številčni romski družini v Rimski Čardi, pozneje pa v Nemčavcih, kjer sta z bratom Elemirjem v 60. letih odprla Gostilno Baranja. V njegovi biografiji je zabeleženo, da se je igranja na cimbale naučil pri desetih letih, sprva pri očetu, pozneje pa še pri učitelju Ladislavu Šipoši v Čakovcu. Več o njegovem življenju in delu je v svojem nagovoru na prireditvi izpostavila tudi Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in dodala, da mu je mestna občina veliko mero spoštovanja izkazala tudi s tem, da so pred leti po njem poimenovali eno od ulic. Miško Baranja se je še kot najstnik priključil očetovi Baranja bandi, po drugi svetovni vojni pa ustanovil svojo zasedbo in jo poimenoval Miško Baranja banda. Z zasedbo in kolegi glasbeniki so nastopali po vsej Sloveniji in bili sezonsko celo zaposleni v nekaterih večjih hotelih. Konec 60. let je nastala Kociper-Baranja banda, ki je s prekmurskimi, madžarskimi, avstrijskimi in drugimi melodijami nastopala po Sloveniji.

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Marko banda.

V začetku 80. let sta se tej zasedbi pridružila vokalistka Darja Žalik in violinist Rudi Horvat. Takrat so se tudi preimenovali v Beltinško bando. Leta 1991 se je zasedbi pridružil še Vlado Kreslin.  

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Darja Žalik in Vlado Kreslin.

Na spominski slovesnosti so nastopili Vlado Kreslin, Marko Banda, cimbalist Andi Sobočan in njegovi učenci ter zasedba Romano Glauso. Med gosti pa je bil tudi Stane Baloh, direktor Urada za narodnosti Republike Slovenije. 

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Stane Baloh, direktor Urada za narodnosti.

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Romano Glauso.

spominska-slovesnost, miška-baranja
Aleš Cipot
Spominska slovesnost ob stoti obletnici rojstva Miške Baranje.

misko-baranja murska-sobota spominska-slovesnost