Koncert je potekal v tamkajšnjem kulturnem centru, vendar ne v dvorani, ampak v manjšem klubu Mala scena Vinko Lisjak, ki lahko sprejme do 160 obiskovalcev. Tokrat se jih je zbralo blizu sto, večinoma srednje generacije, bili so tudi starejši, nastop pa so lahko spremljali sede, stoje ali naslonjeni na ograjo, saj je bilo dovolj prostora za vse.
Tako kot je to navadno na koncertih, na katerih nastopajo skupine, ki jih publika že dolgo ni videla v živo, je bilo občinstvo v prvi polovici nastopa precej zadržano, kljub večkratnim pozivom z odra, naj pridejo bliže in se malce razmigajo ali zaplešejo. Morda sta Silvestar Dragoje - Šomi in Miroslav Stanić - Đimi, glavna člana in ustanovitelja zasedbe, ki so ju spremljali štirje mlajši glasbeniki, naredila to napako, da sta veliko uspešnico California uvrstila prezgodaj na koncertni repertoar, saj je bila že druga po vrsti. Tako je bilo pred odrom v prvem delu ves čas le kakšnih deset obiskovalcev, ostali so se držali bolj v ozadju.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Čas se je iztekel: Racman predlaga stečaj JP Prlekija
Artur Racman, direktor Javnega podjetja Prlekija, je minuli petek na murskosoboško okrožno sodišče podal predlog za začetek stečajnega postopka nad javnim podjetjem.
A v nadaljevanju koncerta so tudi poslušalci postajali vse bolj razpoloženi in začeli prihajati pred oder, k čemur so seveda pripomogle tudi številne duhovite pripombe Šomija in Đimija. V drugi polovici nastopa se je pred odrom gnetlo in plesalo že kakšnih petdeset poslušalcev, še več pa jih je bilo čisto ob koncu, ko so skupaj s skupino zapeli njeni veliki uspešnici Teška vremena, prijatelju moj in Jeans generacija.
Koncert se je končal s sproščenim veseljem in spominom na čase v nekdanji domovini, ki so po splošnem vzdušju z današnjimi neprimerljivi. Zadovoljstvo obiskovalcev je še povečevalo skoraj neverjetno dejstvo, da so za vstopnico za nastop takšne legendarne zasedbe morali odšteti samo tri evre!
Glasbena kariera benda
Skupina Neki to vole vruće je doslej izdala sedem studijskih albumov. Na prvem, ki se je imenoval enako kot zasedba, so bile že uspešnice California, Medu moj i šećeru in Reci da, sodobna produkcija njenega pop rocka pa je postala značilnost celotne kariere.
Drugi album Jeans generacija je leta 1986 prinesel mega uspešnici Jeans generacija in Teška vremena, ki sta skupino popeljali na vrh priljubljenosti, ko je začela prirejati velike koncerte in turneje. Danes lahko obdobje »džins« generacije brez dvoma označimo kot najuspešnejše v karieri benda. Album je bil prodan v zavidljivo visoki nakladi, zasedba pa je odigrala nešteto koncertov, med drugim tudi v nabito polni dvorani zagrebškega Doma športov.
V komercialnem smislu je bil naslednji album Kakva noć (1988) nadgradnja prejšnjega. Uspešnice Kakva noć, Snježana in Djevojko so držale skupino v vrhu domače pop rock scene, tako da je bila tudi ta plošča prodana v visoki nakladi.
Album Kad lavina krene je izšel leta 1989 in je z naslovno skladbo napovedal vojne dogodke, ki so kasneje doleteli Hrvaško. Čeprav so bile tudi na tej plošči uspešnice, je treba prej omeniti prvo priredbo zasedbe, pesem In The Summertime Munga Jerryja, ki jo je občinstvo odlično sprejelo.
Vojna na Hrvaškem je naredila svoje, tako da je leta 1991 izšel album s samo petimi skladbami, ki so nakazale nove smernice v glasbenem izrazu skupine, to je bil obrat k bolj plesnim formam z rahlimi dodatki latina. Tega leta so se člani benda vključili v obrambo domovine in odšli v prve vrste. Sodelovali so tudi v projektu Moja domovina s pesmijo Mi imamo hrabrosti in nastopali na številnih dobrodelnih koncertih doma in v tujini. Šomi je skupaj s Tomislavom Ivčićem, Pikom Stančićem in Mustafo Ismailovskim ustanovil humanitarno neprofitno glasbeno organizacijo Human Stars of Croatia, ki je združevala številne hrvaške glasbenike, ki so na neštetih dobrodelnih koncertih zbirali sredstva za obrambo Hrvaške.
Šomi in Đimi sta kljub vojnim letom uspela posneti naslednji album Ljubavne priče (1993). Sodelovala sta z Gibonnijem, kar se je obrestovalo, saj jima je s svojimi navdahnjenimi besedili povrnil voljo do nadaljevanja dela skupine, tako da so njune pesmi kljub vojni depresiji vlivale upanje na preživetje. Prva mesta na lestvicah jima je znova prinesla pesem Bojler v akustični različici. S skladbo Nudiš mi razloge za kraj se je skupina udeležila zagrebškega festivala in osvojila prvo nagrado strokovne žirije.
Sredi leta 1995 je Đimi zapustil zasedbo in začel samostojno kariero. Šomi je nadaljeval s skupino, vendar v drugi sestavi, ki je izdala albuma Opasan plan in Boja noći. Leta 2001 je izšla cede zbirka Neki to vole vruće – The best of 15 years, ki je po podatkih Hrvaškega društva skladateljev postala ena najbolj izvajanih na hrvaških radijskih postajah, nominirana pa je bila tudi za nagrado Porin.
Skupina je izdala še zbirki leta 2011 in 2015, leta 2005 pa je posnela tudi koncertni album Live tvornica.
