V decembrskih oddajah Spomini, ki jih predvaja RTV Slovenija, svojo življenjsko zgodbo pripoveduje Milan Kreslin Pubi iz Beltinec, oče Vlada Kreslina. Ta se bo prepletala z izjemno bogatim arhivskim in filmskim gradivom ter spremljajočimi zgodbami o ljudeh in dogodkih. »Spomini Milana Kreslina so tudi prava freska življenja in ljudi zadnjega stoletja pri nas, še posebej v njegovem rodnem Prekmurju,« je o nastalih oddajah povedal njihov avtor Janez Lombergar.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Zgodbe Milana Kreslina so zajete v štirih dveurnih oddajah, razdeljene pa so tako, da v prvi oddaji spremljamo njegovo pripoved o življenju od rojstva do začetka druge svetovne vojne, v drugi o času med vojno, v tretji o povojnem obdobju, v četrti pa o njegovi glasbeni poti in skupnem ustvarjanju z Beltinško bando in sinom Vladom.
Dom Milana Kreslina je bila gostilna Central, ki je stala sredi Beltinec in je bila središče družabnega in kulturnega življenja v kraju. Januarja leta 1945, ko se je vojna nezadržno bližala koncu in je bila prodirajoča sovjetska armada že pri Blatnem jezeru, so ga vpoklicali Madžari in ga potem skupaj z drugimi fanti izročili Nemcem. Seveda so bili hitro ujeti in tako je Pubi prestajal rusko ujetništvo do pozne jeseni 1945, ko se je po dolgi in mučni poti peš vrnil domov. Tam je slišal tudi pesmi, ki so jih ob večerih ob ognju peli ruski kozaki, ki so veliko pozneje postale del železnega repertoarja nastopov s sinom Vladom.
V oddajah je tudi veliko glasbe in petja, nastalega tako med snemanjem oddaje kot z arhivskih posnetkov iz zadnjega pol stoletja. Pri zbiranju gradiva je sodelovalo veliko ljudi iz Prekmurja, številni zgodovinarji, ki so za potrebe oddaje našli dragoceno in zgovorno gradivo. Veliko tega bo sploh objavljeno prvič.
Ob življenjski zgodbi in izjemni pripovedi Milana Kreslina so v oddaji zajete še vzporedne zgodbe, o beltinskih in drugih prekmurskih Judih, o grofovski družini in zadnji beltinski grofici Mariji Ifigeniji Zichy, znani rodbini Szepessy, o Nikolaju in njegovem očetu, slavnem lekarnarju Elemerju Szepessyju Pančiju, ki je bil dolga leta tudi duša beltinske folklore, o urarju Mariču in druge. Objavljene so tudi fotografije Beltinec, Odranec in drugih krajev, ki so nastale pred drugo svetovno vojno, in filmski posnetki, nastali v Prekmurju takoj po vojni. »Marsikoga, ki je že videl oddajo, so nekatere slike in zgodbe spravile v jok,« pove Lombergar.
Prva oddaja je bila na prvem programu RTV Slovenija v torek, 8. decembra, ponovitev pa v soboto. Naslednje si sledijo na prvem programu ob torkih; zadnja, ki je posvečena izključno glasbi v zadnjih petdesetih letih, bo na sporedu 29. decembra, torej med prazniki. »V želji, da se ljudje malo zasanjajo,« pravi Lombergar.
