89 minut dolg celovečerni film Nekoč so bili ljudje obravnava še vedno aktualno tematiko begunstva in migracij, v mrežo tihotapljenja ljudi pa se po naključju in nehote zapleteta junaka zgodbe, Italijan Leo, ki živi v Sloveniji, in Vučko, nekdanji begunec iz Bosne. Oba imata že tako veliko težav zaradi dolgov pri obnovi njune restavracije na tromeji Slovenije, Italije in Avstrije, zato sprejmeta sumljiv posel in zaradi napake končata s tovornjakom s človeškim tovorom.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Razstava Petra Obala) Ne ilustriranje dogodkov, ampak angažirana umetnost
V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so nedavno odprli samostojno razstavo slikarskih del likovnega pedagoga Petra Obala. Dela se dotikajo občečloveških etičnih in moralnih načel. Na ogled do 13. maja.
V glavnih vlogah nastopata italijanski igralec Francesco Borchi, ki zares živi in dela v Sloveniji, in bosansko-črnogorski igralec Moamer Kasumović (oba sta tudi v resničnem življenju prijatelja), v stranskih vlogah pa se pojavijo Maruša Majer, Emir Hadžihafizbegović, Boris Cavazza, Jasna Žalica, Vlado Novak in Gregor Bakovič ter v Italiji zelo znana igralca Gianluca Gobbi in Nini Bruschetta.
Projekciji filma je sledil pogovor z režiserjem in pisateljem Goranom Vojnovićem. Film Nekoč so bili ljudje je njegov že tretji celovečerni, potem ko je leta 2010 režiral film Piran/Pirano (že tu so prvič skupaj nastopili Borchi, Kasumović in Cavazza), leta 2013 pa film Čefurji raus!, ki je nastal po njegovem istoimenskem romanu, za katerega je leta 2009 dobil nagrado Prešernovega sklada in nagrado kresnik za najboljši slovenski roman leta. Kresnika je Vojnović prejel tudi za svoj drugi roman Jugoslavija, moja dežela leta 2012, kakor tudi za svoj tretji Figa leta 2016. Letos poleti je Vojnović izdal še četrti roman Đorđić se vrača. Na filmskem področju je režiral še kratke filme (Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak, Kitajci prihajajo) in napisal nekaj scenarijev za kratke filme drugih avtorjev.
Vojnović, ki je doma iz Ljubljane, se je v Mursko Soboto pripeljal neposredno iz Trsta, kjer režira gledališko predstavo po literarni predlogi pisatelja in svojega prijatelja Marka Sosiča, ki pa je žal preminil februarja letos. Vojnović se je na željo občinstva pogovarjal brez maske, sicer pa je dejal, da je tako ali tako že prebolel korono. Ljubljanski režiser je odkrito postregel z vrsto zanimivih informacij o delu na filmu in svojih izkušnjah ter o razlikah med slovenskimi, italijanskimi in bosanskimi igralci, o čemer boste lahko več izvedeli v naslednji številki Vestnika. Povejmo le, da je film Nekoč so bili ljudje nastal na pobudo glavnih igralcev, Borchija in Kasumovića, Vojnović pa je letos končal še več projektov, med katerimi je tudi dokumentarni film o zmagoviti slovenski košarkarski reprezentanci. Na njegovo željo ga še ne bodo predvajali to zimo, ampak spomladi naslednje leto.
