Tik ob avstrijski meji v zahodnem delu Goričkega leži Občina Rogašovci, ki se razteza na nekaj več kot 40 kvadratnih kilometrih. Sestavlja jo enajst naselij, Fikšinci, Kramarovci, Nuskova, Ocinje, Pertoča, Rogašovci, Ropoča, Serdica, Sotina, Sveti Jurij in Večeslavci. Industrializacija je občino obšla, zato pa je toliko bolj bogata s kulturnimi znamenitostmi in naravnimi danostmi, zaradi katerih sta dobro razvita tudi kmetijstvo in čebelarstvo.
Če bi vprašali domačine, katere naravne znamenitosti bi predlagali kot vredne ogleda, bi to zagotovo bili Serdiški in Sotinski breg ter slatinski vrelec v Nuskovi. Serdiški breg, ki s 416 metri nadmorske višine velja za drugi najvišji hrib v Prekmurju, ponuja čudovit razgled na dolino občine ter hribe v bližnji Avstriji. Z Rdečega brega, kakor mu tudi pravijo, se odpira razgled na Sotinski breg ali Kuglo, ki je s 418 metri nadmorske višine najvišji hrib v Prekmurju. Nanj se lahko obiskovalci povzpnejo z več smeri, dostop do vrha pa je možen z avtomobilom, kolesom ali peš. Že s hriba, ki je po besedah domačinke in turistične ambasadorke Melite Gaber dobro obiskan, se ponuja lep razgled na severovzhodno Slovenijo in del Avstrije, če pa se po leseni lestvi povzpnemo na vrh lesenega razglednega stolpa, razgled seže še dlje. Na vrhu hriba sta tudi avtomatska vremenska postaja Krajinskega parka Goričko ter gmota skrilavcev, ki so bili na vrh prineseni iz še delujočega kamnoloma v občini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Na Sotinskem bregu so v preteklosti organizirali tudi manjše prireditve, čez hrib pa poteka tudi pohodniška pot, ki vodi vse do doline Ledave. V tej je še vedno delno ohranjena obvodna pokrajina s starimi vrbami, ki so jih v preteklosti značilno oblikovali z vsakoletnim obrezovanjem za potrebe domače pletarske obrti. Drevored vrb najdete tudi v neposredni bližini slatinskega vrelca v Nuskovi, izvira vode, bogate z železom, ki ima zato močan vonj in poseben okus. »Zaradi železa, prisotnega v vodi, je tudi struga rjaste barve. Imamo pa v občini veliko takšnih vrelcev, vendar še niso bili vsi odkriti,« pove Gabrova. Ob tem naravnem bogastvu, ki vre iz zemlje, je urejeno počivališče za pohodnike in kolesarje, ti ga radi obiščejo, kraj pa je tudi priljubljena točka domačinov.
Drugi največji mozaik v Sloveniji
Poleg naravnih danosti občino odlikujejo tudi nekatere kulturne znamenitosti in verski objekti. Med izstopajočimi sta poznogotska cerkev svetega Jurija v istoimenskem kraju in cerkev svete Helene na Pertoči. Prva je posebna zaradi gradnje, saj jo je najprej sestavljala ena cerkvena ladja, nato so zgradili še drugo. »Cerkev je v notranjosti, kjer so lepo ohranjene stropne freske, zaradi številnih oken zelo svetla, posvečena pa je svetemu Juriju, ki goduje 24. aprila. Ta dan je tudi občinski praznik,« pojasni sogovornica. Cerkev na Pertoči pa je posebna zaradi Rupnikovega mozaika, ki je drugi največji v Sloveniji in krasi sprednji del cerkve, avtor pa ga je označil za svoje najveličastnejše delo. »Vsi liki, ki so del mozaika, so bili sestavljeni v Vatikanu in v posebnih mrežah prepeljani sem. S preostalim delom je priznani slovenski mozaičar pater Marko Rupnik s sodelavci mozaik nato sestavil v štirih dneh.« V občini sobivajo pripadniki rimskokatoliške, evangeličanske in binkoštne veroizpovedi, ti se sestajajo v cerkvi v Nuskovi. Med točkami, vrednimi ogleda, je tudi zidan Peršov križ v Večeslavcih, najstarejši spomenik v občini, ki je kužno in turško znamenje.
»Občina ima številne možnosti za organizacijo manjših dogodkov, imamo veliko lokalnih pridelovalcev, ki ponujajo izvrstne pridelke in izdelke. Imamo čudovito naravo, veliko kolesarskih in pohodniških poti, ki omogočajo aktivno preživljanje prostega časa. Celotna gorička pokrajina je zaradi razgibanosti povsem drugačna od preostalih pokrajin, zato bi se morali bolj zavedati vseh danosti, ki jih imamo, in jih tudi bolje izkoristiti,« je sklenila sogovornica.