Nagrado, poimenovano po znameniti italijanski igralki iz 19. stoletja, podeljuje humanitarni klub soroptimistk iz Čedada za zasluge pri promociji kulture in pomena žensk v družbi najboljši igralki preteklega festivala. Nataša Matjašec Rošker je na lanskoletnem festivalu v uprizoritvi Immaculata po romanu Colma Toibina Marijin testament navdušila občinstvo in strokovno javnost ter medije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Kot so ob tem zapisali v obrazložitvi, je Nataša Matjašec Rošker v svoji univerzalni igralski dispoziciji nenadkriljiva, potenca njene obrazne in telesne izraznosti pa enako prepričljivo učinkuje v klasičnem gledališču kot tudi v njegovih raznovrstnih sodobnih poetikah.
Njena igra se nenehno razvija, išče nove navdihe, izzive in načine v navezah s pronicljivimi in vizionarskimi domačimi in tujimi režiserji, svoj igralski modus operandi pa oblikuje do perfekcionističnih nians in na novo izumlja oblike, ki jih gradi na stičišču raznovrstnih umetniških polj, so še dodali.
Po njihovem nagrajenka igralskega poklica ne dojema kot ločenega od ostalih umetniških praks, pač pa se kot umetnica napaja pri besedilnih, interpretativnih, likovnih, scenskih, kostumskih, glasbenih, gibalnih rešitvah, ki pomagajo zaokrožiti improvizacije, kontekst uprizoritve in osmisliti dramske like.
Nagrada se imenuje po italijanski igralki, ki se je mlademu igralskemu paru rodila v italijanskem Čedadu leta 1822. Kot otok umetnosti je zgodaj stopila na odrske deske in kmalu zaslovela predvsem po upodobitvah tragičnih junakinj.
Čeprav je bil v tistem času poklic igralke marginaliziran, ženske, ki so se mu posvečale, pa potisnjene na rob družbe, se je leta 1847 poročila z markizom Giulianom Capranicom del Grillom, kar je takrat povzročilo velik škandal.
Nov status dobro situirane dame in izredna strokovnost ter obsežno poznavanje poklica so Adelaide Ristori omogočili ustanovitev lastnega gledališča, s katerim je gostovala v Franciji, Veliki Britaniji, Španiji, ZDA in Avstraliji ter tako pripomogla k promociji in popularizaciji italijanske kulture. Slovela je tudi po svojih izrazito domoljubnih čustvih.
Adelaide Ristori je uspela na vseh življenjskih področjih, tako poklicno kot zasebno, v zakonski zvezi pa je rodila štiri otroke. Ko je leta 1885 ovdovela, se je umaknila z odrov in preostanek življenja posvetila humanitarnemu delu.