Posthumno je izšla pesniška zbirka prleškega avtorja Marka Kočarja z naslovom Stori hempež. Zbirka zajema 85 pesmi, opremljenih z ilustracijami Igorja Muršiča. »Knjiga je začela nastajati skupaj z Markom. Čeprav mi je bilo vsakič znova ustvarjanje z njim veliko veselje, je bilo tokrat posebno. Slutnja slovesa je kot senca bedela nad njim, zato sem toliko bolj čutil s pesmimi, knjigo in njim,« pravi Muršič. Naslov je zbirki dal avtor. Muršič domneva, da si je zvezo stori hempež, ki po prleško označuje starega norčavega človeka, izbral zato, ker so nekatere pesmi nekoliko avtobiografsko obarvane. »Predstavljam si, da je želel z naslovom sporočiti, da so se križi let sicer usedli na njegova ramena in da je slovo blizu, a njegove iskrive, nagajive duše leta niso uspela postarati,« razloži ilustrator in doda, da smrt ne bo mogla izbrisati spomina nanj.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Kočar in Muršič sta sodelovala že pri prejšnjih pesniških zbirkah in tudi na njihovih predstavitvah. Poet je bral pesmi, ilustrator risal, ljudje pa so se smejali. Muršič pravi, da so Kočarjeve pesmi take kot njegove ilustracije, brez dlake na jeziku. V knjigi jih je 86 in naslovni portret. Nastale so z akvarelom in markerjem, motivi so rojeni iz pesmi, te pa iz življenja. »Preden se lotim risanja ilustracij, večkrat preberem pesmi in podobe se začnejo slikati v glavi. Najprej me nagovori ena, potem še druga ter nato tako vse do zadnje,« pojasni proces ustvarjanja. Muršič še pravi, da čeprav se zdijo pesmi in ilustracije na prvi pogled lahkotne, nosijo velikokrat globlje sporočilo, ki zadene bistvo življenja. »Naših slabosti in šibkosti, naših radosti ter odkritih in še večkrat prikritih hotenj, želja. Bržkone sva se zato našla. V brezkompromisni iskrenosti.«
Začutiti pesem
Na naslovnici pesniške zbirke je avtorjev portret. Pri risanju tega si je Muršič pomagal s fotografijo, vendar pravi, da so jo premagali spomini. Kočarja je želel upodobiti s čim manj potezami in čim bolj izpovedno. »Čeprav vedno šaljiv, je s pogledom zazrt v brezbrežno daljavo. Z nami, a že nekje drugje. V novi pesmi ali v novi razsežnosti,« pravi Muršič, ki je pred tem ilustriral že več knjig, tudi Kočarjeve. Na Prleka, ki je preminil letos februarja, na skupne projekte in številna druženja je ohranil veliko lepih spominov. »Ni olepševal, ni barval, ni romantiziral. Živel je tukaj in zdaj ter z neko samosvojo globino dojemal tukajšnjega človeka takšnega, kot je. Vse, kar je videl in doživel, je pregnetel z lastnim humorjem, včasih s tragikomičnostjo, a vedno z iskrenostjo,« se spominja Muršič in doda, da je bilo s Kočarjem dragoceno delati in preživljati čas. Pesniška zbirka Stori hempež je izšla v samozaložbi, Muršič pa je sodeloval s Kočarjevim bratom Matejem, ki se je z družino zavzemal za izdajo knjige.
Igor Muršič je tudi znan prleški tetovator. Pravi, da so pri obeh dejavnostih potrebni natančnost, talent in potrpežljivost, a da je med njima tudi velika razlika. »Motive za tetovaže si ljudje po večini izberejo sami. Jaz jih oblikujem v kompozicijo in s svojim prepoznavnim slogom ustvarim sliko na koži. Pri ilustracijah pa moram pasti v pesem, v dušo pripovedovalca, jo začutiti, da postane toliko moja, da ji lahko dam podobo,« še pove.