»S študenti prostovoljci sem ustanovila ekipo Fizioterapevti brez meja. Sama sem bila že na treh odpravah v Gambiji in Gani, letos in lani pa sem odpravo za študente zdravstvenih smeri organizirala tudi v sklopu studia Mediwa,« mi pove. Do odločitve spoznati večini neznan svet so jo privedle nekatere osebne izkušnje doma. »To je bila najboljša od odločitev, ki sem jih sprejela v življenju. Takšna potovanja z namenom so mi pomagala pri boju s tesnobo in domov sem se vrnila z drugačnim pogledom na svet. Vsak človek v svojem življenju odkriva smisel, naša vest pa je kompas smisla,« razloži. Njena vest jo je vodila v to smer. »Veliko ljudi me je spraševalo Zakaj se mučiš? Kaj imaš ti od tega, saj preprosto ne razumejo, da ta osnova sprememb vedno medsebojna pomoč in sodelovanje. Če želimo doseči boljši jutri, je treba za to nekaj narediti.«
Imajo malo, pa bi dali vse
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Sestri Hartman Adjei prvič obiskali domovino očeta
Viktorija in Elizabeth Hartman Adjei iz Beltinec sta letos prvič obiskali Gano, domovino svojega očeta, ki ga je v Slovenijo pripeljalo igranje nogometa. Srečanje s sorodniki in ogled naravnih ter kulturnih znamenitosti je spremljalo spoznanje, kako napačne predstave imamo pri nas o Afriki.
Kot pravi, se v Gambiji in Gani počuti bolj domače in sprejeto kot v Sloveniji. »Jaz bolj srečnih, srčnih in odprtih ljudi v življenju nisem srečala. Imajo malo, pa bi dali vse za pomoč drugemu. Ljudje so svobodni in imajo drugačno miselnost kot mi. Sami sebe ne opisujejo kot revne, saj se ne primerjajo z nami,« poudari. Študente, ki gredo tja prostovoljno, sprejmejo za svoje. »Naše delo tam je zelo cenjeno, tudi odnosi med zdravniki, medicinskimi sestrami, fizioterapevti in študenti so veliko boljši kot doma. In prav ta sprejetost in dobro odnosi dajo študentu pogon za boljše delo,« še podrobneje razloži.
Bilo je veliko dogodkov, ki so se ji vtisnili v spomin. Posebej čustveno se spominja dneva, ko je pomagala v lokalni šoli v Brufutu, takrat še prek društva Potuj kot prostovoljec. »Takrat sem se prvič odpravila v Gambijo. Spomnim se, da je prišla na poletni tabor punčka z visoko vročino in težkim dihanjem, popolnoma shirana in slaba. V pogovoru z njenimi starši smo izvedeli, da ima že dlje časa pljučnico, a da si ne morejo več privoščiti nakupa antibiotikov, ki pa so seveda pri pljučnici pri takem otroku ključni. Takoj smo ukrepali in punčka je s pomočjo naših donacij okrevala,« pove in doda, da so take situacije tam pogoste. »Ljudje še vedno umirajo zaradi enostavno rešljivih bolezni, vse zato, ker je treba vsa zdravila plačati, denarja pa nimajo.« Prav take situacije, ko ljudem rešijo življenje, jo ženejo naprej. »Zaradi tega se vedno vrnem, verjetno se bom vedno vračala.«
Združeni zmoremo veliko dobrega
Že na prvi odpravi v letu 2018 si je zastavila dolgoročne cilje, ki bodo v prid zdravstvenim delavcem in prebivalcem v državah tretjega sveta kot tudi njim, študentom. Meni, da združeni študenti zmorejo narediti ogromno dobrega. Ker pa je vsako leto več zanimanja za takšne humanitarne odprave, bo verjetno to v prihodnje tudi vsakoletna organizirana izmenjava znanj za študente zdravstvenih smeri. »Nič ni bolj dragocenega kot človeku dati znanje, kako si lahko pomaga sam. Preprosto bi bilo zbrati denar, recimo za fizioterapevtske aparature, pripomočke, opremo in podobno, in se z dobrim občutkom odpraviti domov. Toda kaj pa potem? Kaj pa, ko se kaj pokvari? Kaj če tamkajšnji fizioterapevti ne bi znali uporabljati naših pripomočkov? To zame ni dolgoročna pomoč,« glasno razmišlja. Na podlagi izkušenj, ki jih je v času, ki ga je preživela v Afriki, pridobila, natančno ve, kaj bo ljudem tam res pomagalo in kaj ne.
»Kakovostna pomoč se vidi v tem, da je ta še prisotna tudi po našem odhodu. In to dosežemo le z izmenjavo znanj z zdravstvenimi delavci kot tudi s pacienti. Ključ do velikih sprememb ni denar, temveč znanje.« Prav to je njena vizija in vizija Fizioterapevtov brez meja. Zato se vsako leto bolj trudijo med bivanjem v Afriki poskrbeti za promocijo zdravja. »Ampak za to je potrebno intenzivno delo. Hvala bogu, da imam vsako leto s sabo vedno več pridnih in samoiniciativnih študentov, s katerimi dosegamo zastavljene cilje, in prav tako podporo naše fakultete Alme Mater Europaea. Z našo humanitarno odpravo ne le da pomagamo ljudem, temveč tudi sami pridobimo dragocene izkušnje in znanje, ki nam doma pomagajo postati boljši in bolj srčni zdravstveni delavci,« še pravi sogovornica.
Pomagate lahko s prostovoljnimi prispevki za nakup zdravil
Priprave za naslednjo humanitarno odpravo že potekajo in letos se je za projekt prijavilo še več študentov kot prej. »Prvo leto sem bila sama, v letu 2020 nas je bilo pet, letos štirinajst, za drugo leto je prijavljenih sedemnajst študentov fizioterapije in zdravstvene nege,« pojasni. Tudi tokrat jih bo pot vodila v Gambijo in Gano, načrtujejo pa še odpravo v Nepal ali Indijo. »Delali bomo predvsem s pacienti na terenu, ki nimajo dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev in fizioterapije. To je tudi naš namen, da približamo te storitve tistim, ki živijo na odročnih krajih države,« pojasni. Vsako leto Fizioterapevti brez meja zbirajo tudi prostovoljne prispevke za nakup zdravil, fizioterapevtskih pripomočkov, za plačilo kakšnih nujnih operacij in podobno. Zbirajo tudi sanitetni material (recimo stare komplete prve pomoči). »Vsako leto na odpravi tudi del donacij damo ali lokalni sirotišnici ali kliniki, ki z mlekom v prahu oskrbuje dojenčke, ki so izgubili mamo,« še pove.