vestnik

(Neverjetna zgodba) Ko spoznaš, da si bila babica svojega profesorja

A. Nana Rituper Rodež, 17. 5. 2021
A. Nana Rituper Rodež
Soavtorica knjige Jožica Atelšek (levo) in snemalec Jože Glažar.
Popularno

Nenavadna zgodba in še bolj nenavadne okoliščine nastanka roman – O tem bodo posneli tudi film

Življenje piše neverjetne zgodbe, včasih še bolj, kot sploh lahko nastanejo v pisateljevi domišljiji, še bolj nenavadno pa je, ko se v nekem trenutku začneta zgodba romana in resničnost prepletati.

Pred časom je bila Simona Gerenčer Pegan na regresiji, kjer je izvedela, da je bila v preteklosti ženska, ki ji je bilo ime Rozalija, leta 1936 je živela v Parizu, kasneje v Nemčiji in je pri 86 letih umrla. Vsi ti podatki se popolnoma ujemajo z likom v prej omenjenem romanu.

To se je zgodilo tudi pisatelju in kresnikovem nagrajencu Štefanu Kardošu. Zadnji roman Plastenje s(r)amot je napisal skupaj z gluhonemo Jožico Atelšek, v kateri sta popisala resnično zgodbo o srečanju pisatelja K. in gluhoslepe Ice. Preden se K. odpravil v Triel, predmestje Pariza, poizvedovat o dogodkih iz davne preteklosti, ga pot vodi k Ici, ki bi lahko imela v rokah ključ do babičine pariške skrivnosti. Toda ključ je iz drugačne snovi, kot je pričakoval.

štefan-kardoš, gluhoslepi, jožica-atelšek, simona-gerenčer-pegan, roman
A. Nana Rituper Rodež
Na pobudo Simone Gerenčer Pegan (desno) sta Jožica Atelšek in Štefan Kardoš skupaj napisala knjigo Plastenje s(r)amot. Foto A. Nana Rituper Rodež

Ko smo se leta 2018 ravno odpravljali v Ukrajino snemat film Stric Geza gre v Zaturce, me je poklicala nekdanja dijakinja Simona Gerenčer Pegan, danes univerzitetna profesorica in sekretarka združenja gluhoslepih Dlan, če bi napisal knjigo in vključil gluhoslepo osebo, pripoveduje Štefan Kardoš. Pol leta kasneje sta se dobila in seznanila ga je z danes 78-letno Jožico Atelšek, ki je zaradi udarca v otroštvu pred leti popolnoma oglušela, zdaj pa izgublja še vid, a vseeno ohranja optimizem in voljo, ustvarja, slika, piše pesmi, sklada in igra na sintetizator. »Zame je bila to povsem neka nova izkušnja. Potem pa se je zgodila še zelo nenavadna zgodba. Jaz sem Jožici prinesel knjigo Vse moje Amerike, in ker jo je že imela, jo je dala Simoni,« pove. Ko je Gerenčer Peganova prebrala Kardošev družinski roman, je odkrila presenetljive stvari in povezave.

Jožice Atelšek. "S tem, ko je postala soavtorica knjige, je to izjemno darilo vsem, saj na ta način beremo zgodbe ljudi, beremo življenja ljudi, ki so bila prej neslišana in nevidena.

Pred časom je bila Simona Gerenčer Pegan na regresiji, kjer je izvedela, da je bila v preteklosti ženska, ki ji je bilo ime Rozalija, leta 1936 je živela v Parizu, kasneje v Nemčiji in je pri 86 letih umrla. Vsi ti podatki se popolnoma ujemajo z likom v prej omenjenem romanu. Tako je ugotovila, da je bila v prejšnjem življenju babica svojega univerzitetnega profesorja.

In glede na splet zanimivih okoliščin se je Kardoš odločili, da bodo šli to zgodbo raziskovat. K sodelovanju je povabil še snemalca Jožeta Glažarja, s katerim sta posnela film Stric Geza gre v Zaturce, zgodbo o njegovem stricu Gezi, ki prav tako raziskuje zgodbo svojega dedka, borca na fronti prve svetovne vojne. Ta film se konča tako, da pripovedovalec, Kardoš, odpotuje v Pariz, kjer bi raziskal pariško preteklost svoje babice Rozalije, in s tem napove nadaljevanje filma. Dve leti sta dokumentirala vso to dogajanje, med tem pa je Kardoš z Atelškovo napisal roman.

KardošSimona
A. Nana Rituper Rodež
Jožica Atelšek

Posnemi bodo tudi film

»Zdaj delamo načrte, kako bi o vsem tem posneli film. Imamo nekaj delovnega gradiva, ki govori, kaj vse se je dogajalo v zadnjih dveh letih in kako je Jožica prišla do svoje prve knjige,« še pove Kardoš. »Vesela in hvaležna sem, da sva se s pisateljem Kardošem spoznala in skupaj napisala knjigo, nisem si mislila, da se mi lahko kaj takega še zgodi,« pa nam je povedala soavtorica romana, ki je gluha, izjemno slabo vidi, ampak se lahko sporazumeva na 25 načinov. Pobudnica, da je do tega prišlo, Simona Gerenčer Pegan, pa je k temu dodala, da ji je v veliko veselje sodelovati pri tem, še posebej zato, ker so uspeli vključiti zgodbo gospe Jožice Atelšek. "S tem, ko je postala soavtorica knjige, je to izjemno darilo vsem, saj na ta način beremo zgodbe ljudi, beremo življenja ljudi, ki so bila prej neslišana in nevidena. Hkrati pa smo s tem okrepili človeka, da zmore spregovoriti, in dokazali, kaj zmore gluhoslepa oseba." Poleg tega pa se je zgodba vseh treh akterjev, kar niso pričakovali, tako presenetljivo prepletla. O tem pa več v filmu, ki ga bodo še posneli.

stefan-kardos pisatelj plastenje-sramot