7.552 Slovencev in Slovenk po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) 1. januarja praznuje tudi svoj rojstni dan. Na silvestrovo pa je rojenih ravno najmanj prebivalcev Slovenije, in sicer 4.731. Med nobenima drugima dnevoma v letu ni tolikšne razlike v številu rojstev na posamezni dan.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Sta pa oba podatka deloma posledica navade iz časa, ko so se otroci večinoma rojevali doma. V preteklosti so namreč številni starši otrok, ki so se rodili 31. decembra, pri prijavi rojstva za datum navedli 1. januar. S tem so otroka formalno pomladili za eno leto in so ga tako lahko za dlje časa zadržali doma. Kasneje so začeli hoditi v šolo, fanti pa tudi k vojakom. Tako prijavljanje rojstev je bilo mogoče, dokler se večina otrok ni rodila v porodnišnicah ali drugih zdravstvenih ustanovah, ki uradno prijavijo rojstvo. Po letu 1970 (ko se je že 96 odstotkov otrok rodilo v porodnišnicah) sta se po podatkih SURS-a števili rojstev na 1. januar in 31. december približno izenačili.
Je imelo pa umetno prestavljanje datuma rojstva še eno posledico, saj je navidezno porušilo naravno številčno razmerje med spoloma. Biološko se namreč rodi skoraj vedno nekaj več dečkov kot deklic, v nekaterih letih pa se je v decembru po uradno prikazanih podatkih rodilo več deklic, čeprav se jih v resnici ni. Število prebivalcev, rojenih na 1. januar, se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 250, število tistih, ki so se rodili na 31. december, pa se je povečalo za več kot sto.
Drugi datum, ko se rodi največ otrok, pa je 1. oktober. Takrat rojstni dan praznuje 6.375 Slovencev in Slovenk. Po številu rojstev izstopajo tudi dnevi v zadnji tretjini septembra, torej dnevi po približno devetih mesecih od božično-novoletnih praznikov. Rojstni dan tiste dni slavi od 6.100 pa do 6.200 prebivalcev dnevno.
