Hvala bogu, da nisem Avstrijec. Ne razumite me narobe. Ne sovražim naše severne sosede in nekatere stvari v njej so mi celo všeč. Morda sem pri tem edini.
Seveda je na prvem mestu neke vrste hvaležnost, da je po ekonomski krizi ogromnemu številu naših ljudi, tudi meni bližnjih, omogočila delo in tako tudi finančno eksistenco številnim družinam. A ravno tu je težava, ki se prepogosto pojavlja. Slovenci smo za Avstrijce največkrat le uporabna delovna sila, velikokrat za dela, ki jih sami nočejo ali ne vedo opravljati. Nekako tako kot poljski vodovodarji za Angleže, ki še vedno niso ugotovili, kako si pripraviti mlačno vodo iz ločenih pip za mrzlo in vročo vodo. Le da Poljaki in Angleži niso sosedje. Bolje zanje.
Na drugi strani si veliko naših ljudi, ki ne poznajo tamkajšnjih razmer, domišlja, da Slovenci, ki delajo v Avstriji, domov nosijo astronomske plače, ker se tam malodane cedita med in mleko. Res so delovne razmere pri naših severnih sosedih večinoma boljše in bolj urejene, ni pa to še nikakršen eldorado. In, hm, imajo v Avstriji sploh med?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Največja investicija na Muri z grenkim priokusom, kako pa kaže sebeborskemu zadrževalniku?
Minister Jože Novak na terenskem obisku v Pomurju zagotovil, da bodo do konca leta izbrali izvajalce del za prve odseke in začeli dela.
Moj najljubši skladatelj je Mozart. Za tiste, ki še ne veste, naj povem, da je bil Avstrijec. Ne Nemec. Nemec je bil moj drugi najljubši skladatelj, naj ga navedem v krajši različici: Johann Gambolputty von Ausfern Splindenschlitt Krasskrembronn Friedigger-Dängeldongel Bahrstein von Nekstfresch Eppelbänger Eisenbahnwagon Gutenabendbitte Einenürnberger Bratwurst Gespürtmit Zweimark Schönendanke Mittelrake von Ulm. Ta je bil všeč – v daljši različici seveda – tudi letečemu cirkusu Montyja Pithona. Mimogrede, ste slišali, da je BBC s svojega sporeda umaknil epizodo The Germans (Nemci) humoristične televizijske serije Fawlty Towers, ker naj bi bila »rasistično žaljiva«? Kam smo prišli?! Sedaj so Nemci rasistično užaljeni, ker jim Basil Fowlty oziroma John Cleese v seriji očita, da so začeli vojno. Cleese je že izjavil, da so ljudje, ki trenutno vodijo BBC, »stupid« (neumni). In res so neumni. S programa bodo umaknili najboljšo epizodo serije!
Če smo že pri zares rasistično žaljivih ljudeh, se mi misel pri tem avtomatsko vrača v Avstrijo. Do blazneža, ki je slišal na ime Dolfe in je milijonom po svetu prizadel ogromno gorja. To je svojevrsten paradoks: največji oboževalec in propagandist Nemčije je bil pravzaprav Avstrijec. Kdaj bodo njega dokončno umaknili z vseh programov?
Nemčija še danes ne jemlje resno Avstrije, ta pa si ves čas prizadeva, da bi bila všeč Nemčiji. To se je še posebej dobro videlo ob koncu prvega vala epidemije koronavirusa, ko je Avstrija odpirala meje z vsemi sosedami razen s Slovenijo in Italijo, tako tudi z Nemčijo, čeprav je imela ta še nevarno veliko okuženih. Obratnega procesa ni bilo.
Povračilni udarec bi morala zadati tudi Slovenija, ki je bila takrat od vseh epidemiološko varna, Avstrijci pa niso in niso hoteli odpreti meje z njo, čeprav so imeli sami neprimerno več okuženih in smrtnih primerov. Pri tem so navajali argumente, ki so bili res »stupid.« Eden od teh je bil, da bi v primeru odprtja meje s Slovenijo Italijani prek naše države prihajali v Avstrijo. Pa zakaj bi se Italijan sploh vozil prek Slovenije v Avstrijo, če pa je že vnaprej vedel, da ne more v Avstrijo, ker je avstrijska meja zanj zaprta?
Ne, razlog so razlike v germanskem in slovanskem svetu in v pogledu, ki ga ima večina Avstrijcev, oddaljena od meje z nami, še vedno na Slovenijo. Za njih smo ostali divji, temni Balkan, kjer ljudje še vedno jahajo na konjih in vihtijo sablje, med njimi pa velja krvno maščevanje. Podobno kot si mi predstavljamo Kavkaz. S to razliko, da mi vemo, da v Čečeniji, Dagestanu in Osetiji nogometaši na tekmo v resnici prijahajo v kozaških opravah in se šele potem v slačilnici preoblečejo v športno opravo.
Tega avstrijskega pogleda na Slovenijo sem se prvič močneje zavedal ob pripravljalnem nogometnem srečanju Avstrije in Slovenije 18. marca 1997. Takrat so slovenski nogometaši v Linzu zasluženo slavili z 2 : 0, zadela sta Primož Gliha in Ermin Šiljak. Po tekmi pa so avstrijski televizijski novinarji z njihovimi »strokovnjaki« razpravljali samo o tem, da je bil to le slab dan avstrijskih nogometašev in da je sreča, da je šlo le za pripravljalni dvoboj, z eno besedo pa niso omenili slovenskih igralcev in njihove dobre igre. Kot da sploh ne bi obstajali. Kot da so Avstrijci igrali sami s sabo.
Ne slepimo se. Avstrija ni zapirala meje s Slovenijo samo ob epidemiji koronavirusa. Praktično to počne že dobrih pet let s svojim nadzorom, čeprav ji je EU že večkrat očitala, da to ni v skladu z evropskim duhom odprtih mej. A Avstrijci so nadzor na meji s Slovenijo podaljšali že najmanj trikrat. Razlog za to so bili nazadnje migranti, čeprav jih je bilo v resnici manj kot smučarskih skakalcev v Malaviju. To so geste nezaupanja do Slovenije, ki mi pri Avstriji nikakor niso všeč.
Trenutno pa smo v dobi popolne hinavščine Avstrije, Slovenije in Hrvaške, ki vsaj doslej niso želele zapirati svojih mej zaradi turističnega in s tem tudi finančnega pretoka, čeprav v vseh državah število okuženih spet narašča. Če bi se to dogajalo marca ali aprila, lahko stavite, da bi mejo takoj zaprli. Tudi to mi ni všeč.
Mi je pa všeč mesto Dunaj. Takrat, ko tam ni virusa. Na Dunaju bi lahko živel. Kot Slovenec v mestu seveda. Da bi pa bil avstrijski državljan? Naa, bist du narrisch?
*Ne, kaj si zmešan?