Britanski premier Boris Johnson je namreč napovedal, da utegnejo po sprostitvi ukrepov obisk v pubih dovoliti samo tistim z ustreznim cepilnim potnim listom. Brez pika, brez pinte je bil eden od naslovov v razburjenem otoškem časopisju. Patrick Dardis, direktor verige Young's Pubs, je bil zelo oster: »Ta zamisel me spominja na totalitarne režime. Svoboda je tako kot pubi vtkana v našo narodno identiteto. To bi bilo kršenje naših državljanskih svoboščin.«
Johnson je lahko, ko je razmišljal o omejitvah vstopa v pube, razmišljal širše. Na neki način bi namreč s tem skrbel tudi za zdravje svojih državljanov. Če Britanec, ki ne bo cepljen, ne bo smel v pub, bo to nekakšna varovalka pred padcem v pekel alkoholne omame. Morda se bo takega projekta lotil tudi slovenski koordinator cepljenja in nekdanji koronagovornik. V tej zmedi, ko se mu napoved 70-odstotne precepljenosti Slovencev pomika proti jeseni, bi Jelko Kacin lahko povzel britansko idejo. Po »uživajte, dokler lahko« bi zdaj rekel »brez pika ni piva«.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Slovenci smo sicer v evropskem in svetovnem vrhu po pitju alkohola. Slovenec, star več kot 15 let, v povprečju popije 93 litrov piva v enem letu. Cepilni listi kot potni listi za slovenske gostilne? Po podatkih o cepljenih bi lahko danes smel v gostilno le eden od desetih državljanov Slovenije. Majhen odstotek cepljenih je torej lahko velik korak k zniževanju količine popitega piva pri Slovencih v enem letu. Predsednik države Borut Pahor pa bi za idejo Kacinu podelil jabolko navdiha. Danes je v Sloveniji res vse mogoče.
Kakšna je sicer slika po enem letu epidemije? Zdaj o virusu očitno vse vemo in nič nam ni jasno. Se pa življenje vseeno premika. Aprila 2020 sem v kolumni Moj najboljši dan s covidom-19 pisal o delovni akciji pri Denisu. Manuel je takrat rezal drevje in grmičevje kot po tekočem traku. Miran je zadovoljno kimal in vlekel cigaro, ko je s svojim 80-konjskim traktorjem in mulčarjem lezel navkreber, da se je kar smodilo. Z Denisom sva naredila krepko čez 15 tisoč korakov, ko sva na kup grmadila vejevje. Med malico pa se je miza šibila pod dobrotami iz Marinine kuhinje – pečenice, zelje, piščančji paprikaš, solata iz motovilca in jajc. Po 10, 11 urah je bila naloga opravljena. Kakšna je slika eno leto kasneje? Lesena obora že stoji, breg za hišo je lično in skrbno urejen, vse je (skoraj) na svojem mestu. Za ograjo pa je gospodar osel, ki sliši na ime Dengo. Svojevrsten projekt je bil udomačeno žival iz družine konjev spraviti na Goričko. Vsestranski Manuel je spet rešil zadevo. Z nekaj zapleti je šlo, čeprav je Denis sprva mislil, da bodo po osla morali – v Dalmacijo.
Pred dnevi sem priskočil na pomoč Janku, ki na desnem bregu reke Mure preureja vinsko klet. Temelje je bilo treba narediti, kleti se seveda poda terasa. Tadej je bil odgovoren za mešanje betona. Nove gumijaste škornje si je umazal že s prvo lopato cementa, drugače pa mu je šla naloga precej od rok. Težje od rok ali bolje nog je šlo Silvu, ki je moral samokolnico z betonom po strmi vzpetini spraviti do Janka, ki pa je bil itak vznejevoljen, še preden smo sploh začeli. Nič ni bilo prav – hitro sem ugotovil, da je molk v tem primeru res zlato. Delo je bilo opravljeno v predvidenem času, v bran Silvu gre podatek, da je dan prej do samokolnice natančno izračunal, koliko betona bomo porabili. Ob domačem narezku se naposled tudi Janko ni več jezil.
Kakšna pa bo slika aprila 2022? Janko bo sedel na terasi, gledal sončni zahod in srebal domačo penino iz rdečega grozdja. Prizor bo kičast, zavidal mu bom. Toda – a bo Janko do takrat cepljen proti covidu?
Po podatkih o cepljenih bi danes v gostilno smel le eden od desetih državljanov Slovenije. Majhen odstotek cepljenih je torej lahko velik korak k zniževanju količine popitega piva pri Slovencih v enem letu.