vestnik

(KOLUMNA) Diskoteka Lokomotiva

Matej Fišer, 20. 6. 2021
Niko Časar
"Sedemdeseta so bila pomembna, ker se je pojavil disko. Disko gibanje, ki je spremenilo svet, postalo znak in simbol demokratičnosti in enakosti," meni Matej Fišer.
Popularno

Geza Kišfalvi je imel v Rogašovcih slovito diskoteko Lokomotiva. Bila je ena najbolj razvpitih v trikotniku držav, na katere mejimo. Lokomotiva, ki je bila opremljena v stilu železniških vagonov, je ne le omogočala zabavo ljudem v današnjem krajinskem parku, ampak je kulturno gledano učila ljudi, da se lahko zabavajo tudi drugače kot na veselicah

Koga imate raje, geja ali komunista? Mogoče lahko vprašamo drugače – koga bi imeli raje za soseda, geja ali komunista? Lahko vprašamo še nekoliko drugače, koga bi imeli raje za zeta, geja ali komunista? Vsa ta vprašanja, ki so se še pred nekaj meseci zdela vprašanja nekih časov, ki smo jih prerasli, so danes ponovno aktualna. No, mogoče niso ravno zelo aktualna, ampak ponovno marsikdo zastriže z ušesi, ko jih postaviš. Vprašanje, ki ga zastaviš, nosi neki drugačen kulturni kontekst tudi, kje ga zastaviš. Na primer pri nas ali sredi Amerike. Tam vsekakor očetje in matere globoko molijo in so se pripravljeni odreči vsem in vsemu, samo da njihov sin ali hči ne pripelje domov komunista. Z vsem drugim se lahko sprijaznijo, samo s tem ne. Sedemdeseta leta, takrat ko so se pri nas sprejemale nove ustave in se je čez lužo lovilo, kje se bo spotaknil Nixon, so bila pomembna tudi glede nečesa drugega. Tako kot se je izkazalo v mnogih drugih časih, ko se politika po nepotrebnem porine na naslovne strani, se resnično pomembne stvari dogajajo drugod.

Pomembne stvari se dogajajo zunaj političnega prostora in politika je zgolj marginalen drobec, čeprav si reže veliko večji kos kruha, kot ji pripada. Peščica marginalcev se dan za dnem rine na prve strani, čeprav tam ni njihovo mesto oziroma bi bilo tudi zanje bolje, da se tam ne pojavljajo. Skratka, sedemdeseta so bila pomembna, ker se je pojavil disko. Disko gibanje, ki je spremenilo svet, postalo znak in simbol demokratičnosti in enakosti. Če je množična uporaba džinsa v šestdesetih letih demokratizirala oblačenje in izbrisala mejo med na rob zlikanimi hlačami in plisiranimi krilci, so sedemdeseta demokratizirala vse drugo. To obdobje je bilo resnično demokratično, ne zgolj glede oblačenja, ampak predvsem glede enakopravnosti, saj so se zabrisale čisto vse meje med spoloma, razredi in drugimi stvarmi, ki nas delijo. Sedemdeseta so bila tako demokratična, da so celo ženske v Švici dobile volilno pravico. Tako je Evropa zaokrožila ali bolje povedano odkljukala tudi to temo, ki se je vlekla zelo dolgo. Od evropskih držav je samo Liechtenstein s to pravico zamujal in so lahko ženske prvič volile šele leta 1984. Pojav slovitega Studia 54 v New Yorku je pomenil vzpon disko gibanja.

Tako smo prav v današnjih dneh, ko smo končno dobili McDonalds, priča, kaj pomeni, ko daš svinjam diamante. 

Poleg dneva D, ko so se zavezniške sile izkrcale na obalah Normandije, je to drugi dan D, ki je osvobodil svet. Danes tega drugega dneva D ne slavi nihče, slavimo zgolj tisti D-Day, ko so vojaki prišli na Utah Beach in druge obale Francije. Odprtje Studia 54 je bilo prelomnica, tam se je pokazala vsa smetana takratnega New Yorka, med katero so bila tudi danes slovita imena, kot so Liza Minnelli, Donald in Ivanka Trump in drugi. Diskoteka, v katero si lahko prišel le, če se je tako odločil varnostnik pred vrati. Ni bilo pomembnih in manj pomembnih, bili so zanimivi in tisti, ki so tja spadali. Subjektivno mnenje vratarja je lahko pomenilo tudi, da tja pač ne sodite, in ni bilo telefonskega klica, ki bi to odločitev spremenil. On se je odločil, ker je on skrbel za red. Ko ste bili enkrat notri, ste bili eden od njih, eden med enakimi.

Prav diskoteke so spremenile odnose med ljudmi. Če so v tistem času Švicarji še razglabljali o ženski volilni pravici oziroma je bila to zanje novost, korak k enakopravnosti, se je tedanja disko scena demokratizirala drugače. V diskoteko so lahko moški in ženske prihajali posebej. Če je do tedaj veljalo, da se za žensko ne spodobi, da gre sama zvečer ven, za prihod v diskoteko to ni veljalo. V bistvu so v diskoteko prihajali različno oblečeni posamezniki, za katere morda spola niti ni bilo mogoče določiti. Zgodilo se je tudi, da je nekdo prišel v diskoteko s konjem. Pa kaj. Varnostnik pred vrati se je odločil, da je ta s konjem manj nevaren in bolj zanimiv kot neki posameznik, ki bo v diskoteki delal nered ali izzval tudi kakšen pretep. Tega bo potem reševal varnostnik, zato je bila tudi odločitev, koga spusti noter, njegova. Disko gibanje je sicer s časovnim zamikom prišlo tudi k nam in na podoben način se je družba tudi v naših diskotekah demokratizirala. Res je, da smo tudi danes priča, kako v majhnem okolju ljudje težko dojemajo in sprejmejo novosti, ki prihajajo iz širnega sveta.

Koga imate raje, geja ali komunista? Mogoče lahko vprašamo drugače – koga bi imeli raje za soseda, geja ali komunista? Lahko vprašamo še nekoliko drugače, koga bi imeli raje za zeta, geja ali komunista?

Tako smo prav v današnjih dneh, ko smo končno dobili McDonalds, priča, kaj pomeni, ko daš svinjam diamante. Kljub temu da se podjetje trudi, da ima čim bolj razgradljivo embalažo, jo pač mi, potem ko hrano iz te restavracije pojemo, odvržemo skozi okno avtomobila. Prebivalci Markišavec so imeli pred kratkim čistilno akcijo, iz obcestnih jarkov so pobirali embalažo, ki so jo »domače svinje« odvrgle skozi okno avtomobila. Ker so pač novosti civilizacije prehitele um lokalnega prebivalstva, ki še ni usvojilo tiste enostavne, da uporabljena embalaža sodi v koš. Tako so se tudi v diskotekah pojavili pretepi, ker lokalni um ni doumel, da diskoteka ni veselica v zaprtem prostoru. V diskoteko si lahko prišel sam, v diskoteki si lahko tudi plesal sam, lahko si plesal s kom, ki ga ne poznaš, in si ga tako spoznal ali kaj več od tega.

Geza Kišfalvi je imel v Rogašovcih slovito diskoteko Lokomotiva. Bila je ena najbolj razvpitih v trikotniku držav, na katere mejimo. Lokomotiva, ki je bila opremljena v stilu železniških vagonov, je ne le omogočala zabavo ljudem v današnjem krajinskem parku, ampak je kulturno gledano učila ljudi, da se lahko zabavajo tudi drugače kot na veselicah. Bila je Studio 54 krajinskega parka in od tam so prihajali boljši ljudje. Ljudje, ki znajo svojo energijo usmeriti v pozitivno smer in se zabavati. To danes manjka. Disko in ne veselica na ulici.

kolumna diskoteka
Kaj zdaj berejo drugi