Ne verjamem, da obstaja kdo, ki se nikoli ni zlagal. Paradoksalno večina laži živi med ljudmi, ki so dnevno v stiku; družina, prijatelji, sodelavci, sosedje, znanci. Okolja, kjer naj bi kot posamezniki najčisteje delovali, kjer naj bi imeli celo pogoje za to, so pogosto najbolj zlagana.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Laž ima v mojih očeh dve želeni posledici. Prvič, se v tistem trenutku počutiti bolje, in drugič, zaobiti omejitve, ki smo jih soustvarili v odnosih z drugimi. Ko ljudje lažejo, to nima popolnoma nič opraviti z nami in nas realno gledano sploh ne bi smelo prizadeti. Tako kot lažejo nam, tako lažejo drugim. Laži so oseben in intimen odnos s samim sabo. So stanja, v katera se posameznik večinoma spušča zavestno iz lastne želje po trenutnem boljšem počutju. Če zavestna laž postane naša stalnica, lahko postanemo odvisni; odvisnost pa je kot vedno višje vijajoča se spirala, s katere je izjemno težko sestopiti. Kot druga posledica, ki jo želimo z lažjo ustvariti, je prelisičenje omejitev, ki smo jih v odnosih z drugimi soustvarili. Največ takih primerov najdemo znotraj partnerstev, kjer so laži pogosto edini način, da posameznik nekaj naredi mimo partnerjeve vednosti in pri tem ohrani obstoječe stanje.
Odgovor, zakaj imajo ljudje potrebo po fiktivnem stanju dobrega počutja skozi laži, je strah. Strah je razlog, zakaj ljudje lažejo. Strah pred tem, da bodo obsojani. Strah pred posledicami, ki jih njihovo delovanje brez laži realno lahko prinese. Strah pred partnerjem. Strah pred starši. Strah pred otroki. Strah pred samim sabo.
Edino odvajalno sredstvo od laži je osebna golota; ko oseba na pladenj postavi vse svoje misli, želje, stanja, strahove. Takrat se komaj začne spoznavanje sočloveka; ko razgalimo svojo notranjost in se več ne skrivamo za zidovi, za katere mislimo, da nas varujejo. Zidovi nas samo razdvajajo, postavljajo na različne bregove in ustvarjajo pogoje za laži v medosebnih odnosih. Ljudje, ki so mirni sami s sabo in si dovolijo živeti nimajo potrebe po laganju. Taki ljudje so srečni, ker v odnosih soustvarjajo pogoje, kjer laži niso potrebne, saj ni skrivnosti. Taki ljudje so srečni, ker so to, kar so. A v današnjem svetu laži na dolge proge se tem ljudem lastno blagostanje pogosto zameri, čeprav je to dosegljivo vsem v manj kot nekaj minutah.
Vse, kar je potrebno storiti, je odpreti vse predale in se razgaliti. Taki kot smo takrat, take nas je vredno sprejeti. Vse ostalo je zanikanje samega sebe in pot v življenje polno omejitev in zlaganih odnosov. Ni res, da zakoni propadajo zaradi laži. Ni res, da so ljudje, ki lažejo, slabe osebe. Res je edino to, da se skozi laži skrivajo pred drugimi, najbolj pa pred sabo. A na koncu lahko nategnemo ves svet, sebe pa ne moremo.