(Očitno) sem v letih, ko se ljudje moje generacije, plus/minus 5 let, aktivno odločajo za naraščaj. Na socialnih omrežjih tako dnevno zasledim številne fotografije otrok in včasih se mi zdi, da jih poznam skoraj tako dobro kot jih njihovi lastni starši. Dandanes namreč lahko izveš vse – kdaj mu je zrasel prvi zob, kaj je imel včeraj oblečeno v vrtec, celo to, kdaj je prvič šel sam na kahlico. Ja, prav zares. En tak višek neumnosti, ob katerem sem kar nekaj minut od zgražanja lovila sapo, je bila objava mlade mamice – fotografija deklice na kahlici in zraven pripis: Od danes naprej hodim že sama kakat. Drage mamice, predstavljajte si, da bi vaši/naši starši pred petindvajsetimi leti imeli socialna omrežja in delili fotografijo, kako ste prvič sami uspešno namesto v hlače spustili v posodo, če se tako neokusno izrazim. In da bi potem to fotografijo našel vaš šef in vam rekel: »Maja, nisem vedel, da si bila tudi pri kakanju že tako hitro uspešna in samostojna, čestitke!«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Fotografije otrok ob raznih opravilih seveda niso edina neumnost novodobnih mamic, ki sem jih zasledila. (Zakaj izpostavljam mamice? Ker še pri nobenem mladem očku nisem zasledila takih objav.) Zadnje čase se je pojavil zame naravnost bizaren trend, imenovan mini svečke. Nek genialec je očitno v novodobnih starših odkril tržno nišo in si izmislil kartice, na katerih piše na primer: Danes imam 5 mesecev. Na to kartico starši napišejo datum, otroka fotografirajo in fotografija zaokroži po socialnih omrežjih (ker kaj ti bo fotografija, če je ne deliš s svetom). Sledi pa še zame najbolj neumen del tega »obreda« – nadebudne mamice po navadi zraven dopišejo še: Piham že peto mini svečko! Še dodatna pika na i pa so potem komentarji drugih mladih mamic, ki temu otroku, ki še sploh ne ve zase, pod mamino fotografijo čestitajo. Ko tole prebiram, se resnično sprašujem, le kaj se je zgodilo v glavah teh žensk pri porodu. Te stvari včasih vodijo v ekstreme do te mere, da starši iz življenja lastnih otrok delajo biznis. Gre za tako popularne vloge (video bloge), kjer starši snemajo praktično vsak korak svojih otrok in jih objavljajo. In če nam kak slovenski vloger, ki snema o drugih temah, dejansko da kak konkreten nasvet, idejo, od vlogerjev – staršev tega ne dobiš. Z vlogi hranijo samo lasten ego, za kar so (na žalost) še plačani. Med tem ko starši na eni strani lastne otroke razgaljajo pred svetom, se mora po drugi strani za vsako objavo fotografije ali podatkov otroka v šoli, ko na primer dobi priznanje, pridobiti soglasje staršev. Takrat je seveda zasebnost otroka sveta.
Ne bom rekla, da so čisto vsi novodobni starši taki. Imam prijateljico, ki ima leto dni staro hčerko. V vsem tem času, in če prištejemo še čas nosečnosti, ni objavila niti ene same fotografije – ne »buščija«, ki raste, ne nakremženega obraza pravkar rojenega otroka, niti trenutka, ko se je prvič nasmehnila. Ja, prav ste prebrali, in četudi ni objavila nobene fotografije, družinica, verjeli ali ne, povsem normalno živi.
Seveda tudi sama kdaj delim fotografije na socialnih omrežjih. To so fotografije s kakšnega izleta ali treninga. Ne bom rekla, da niso tudi te objave marsikomu neumne. Verjetno si prav te mamice, o katerih pišem, ob mojih fotografijah mislijo: »Pfff, itak nima drugega dela. Če bi bila mama, ne bi imela časa za to.« Ampak bodimo pošteni – objavljam svoje fotografije. Sama sem se odločila, da se postavim na splet in sama nosim odgovornost za to, kaj se bo dogajalo z mojimi fotografijami. Vaši otroci pa te izbire niso imeli. Vi ste se namesto njih odločili in jih vrgli volkovom svetovnega medmrežja. To se mi zdi skrajno nepošteno. In verjamem, da bi sami strašno zamerili svojim staršem, če bi danes vsi sodelavci, prijatelji in še kdo vedeli, kdaj in kako ste prvič sami urinirali. Novodobni starši mislijo, da dajejo otrokom vse, ko se na svetovnem spletu ponašajo z najboljšimi znamkami otroških oblačil in dragimi vozički, v bistvu pa jim prav zaradi tega ne dajejo ničesar. Predvsem jim ne dajejo pravice do tega, da sami odločajo, ali bodo svoj obraz in svoje življenje delili s svetom ali ne.
P. S. Če bom postala kdaj ena od teh mamic (kar sicer strašno dvomim), bom to kolumno zanikala oziroma otroku povedala, da sem jo pisala pod vplivom določenih substanc.
