Odraščanje v murskosoboškem bloku je poleg velikega otroškega igrišča, bližine parka in središča mesta imelo še mnogo prednosti, pa vendar tudi nekaj slabosti. Prva je vsekakor prostorska omejitev za hišne živali. Moji hišni ljubljenčki so bili ribice, paličnjaki in želva Rožlinka (sprva smo mislili, da je samec – Rožle). Preden sem v svoj svet posvojila mačka, sem to omejitev pripisovala staršema, ki sta poklicno in ljubiteljsko vrtnarja, češ da ju je skrbelo za varnost dragocenih hišnih rastlin. Že v prvem tednu mi je postalo jasno, da pod vprašajem ni bil le obstoj rož, temveč tudi pohištva, kavča. Maček se je nama in dvema sostanovalcema v tedanjem prebivališču na Dunaju pridružil kljub moji ekstremni alergiji na mačje dlake.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(TEMA MESECA) Pes namesto otroka?
V zadnjih letih ni nič več neobičajno, če na ulici srečamo psa v ženski torbici. Prav tako ne, če ima ta pes na sebi bundo, okrog vratu pentljo ali celo kakšen čop na glavi. Veliko ljudi danes pse oziroma hišne ljubljenčke na splošno dojema kot družinske člane in ne več kot živali, ki imajo svoj prostor in svoje potrebe, ki se resnici na ljubo precej razlikujejo od človeških.
Ja, prav ste prebrali. Vendar je ob mačji ljubezni in nekaj protialergijskih kapsulah tudi alergija čez čas pošla. Črnega mačkona smo na začetku poimenovali Crni in za šalo z njim celo nekaj časa govorili srbohrvaško. Ironično smo živeli v četrti s srbohrvaško subkulturo. Kljub temu se nam to ime ni zdelo primerno za njegov karakter, zato smo v družbi prijateljev skovali teorijo (ki ni potrjena), da bi lahko postal bolj odziven na ime, ki se začne s črko M, saj se kot (lačen) maček pogosto oglaša z besedo mijav. Prijatelj je predlagal ime Milan. Ena izmed smešnih idej za imenom Milan bi bil odgovor na običajno vprašanje, kaj boš delal danes. Fantov odgovor je bil: »Verjetno se z Milanom cartal v postelji.«
Človeška imena za hišne ljubljenčke so lahko resnično zanimiva in edinstvena, večkrat se tudi glede na karakter, ki ga gradijo, imena spremenijo. Pes Floki, katerega ime je precej živalsko, se ob nenehni potrebi po ljubkovanju, božanju večkrat spremeni v Cmoki, ker ob tem začne z gobčkom cmokati. Še zdaj se večkrat pošalimo, da je Milan končno našel svoj dom, mir na Goričkem. Maček se je kot puhast mladiček preselil v avstrijsko prestolnico, tam z nama zamenjal štiri stanovanja in med najinimi potovanji zamenjal več začasnih dobrih skrbnikov. Vsak začasni skrbnik, ki je bil deležen časti, si je v svoji domišljiji ustvaril svojo različico mačkove osebnosti. In to se je izražalo v imenu, ki ga je dodelil mačku. Pri enih prijateljih je bil italijanski Milanè, pri sestri se je prelevil v ljubečega Mirčija, medtem ko je pri drugem prijatelju postal gangsterski El Milanio. Tako so imena postala ogledalo tega, kako smo dojemali mačka Milana, in morda tudi državljanstva skrbnikov.
Na kratko o zelo verjetnem božjem nastanku mačk, ki naj bi se pojavile na Noetovi ladji med vesoljnim potopom. Miši so se prehitro razmnoževale in začele požirati hrano, zato je Noe med razmišljanjem nežno pobožal leva, ki je izpljunil nekaj mačk. Lev, ki spada v živalsko vrsto mačk, torej so mačje vrste živali že obstajale, je morda le skotil lačne mladičke. Sicer pa gospodova pota delujejo mistično. Vsakič, ko se pogovarjam s prijatelji iz tujine, ki so občasno skrbeli za Milana, vedno povprašajo po njem in se ob smešnih fotografijah in posnetkih zasmejijo. In to je pravzaprav čar imen hišnih ljubljenčkov. Niso le besede, temveč nosijo tudi spomine, smeh, ljubezen in včasih tudi malo nagajivosti.
Na kratko o idejni zasnovi diskusije o človeških imenih naših ljubljenčkov. Nedavno se je moj prihod v službo začel s stavkom: »Lazanje za malico nisem naredila, saj sem reševala Milana z drevesa, ki me je ob reševanju s svojimi kremplji do krvi opraskal.« Ob pogovoru s sodelavci smo ugotovili, da vsak pozna vsaj dve hišni živali s človeškim imenom. Kot na primer sodelavkina zajklja Brigita in zajec Stanko.
Imena, ki jih dajemo živalim, so izraz naše ljubezni, vezane na izkušnje in čustva, ki jih delimo z njimi, ali kot v mojem primeru le stvar šale. Vsekakor verjamem, da je pri čedalje več znanih primerih človeških imen za naše kosmatince ime uporabljeno v smislu nadomestila otroka. Zaradi tega nikogar ne diskriminiram, skrivoma pa na debelo pogledam pretirano ljubeč človeški odnos, ki ga imajo predvsem ženske do svojih ljubljenčkov. Ampak kdo sem jaz, da sodim. Če je oseba željna deliti jedilno mizo s svojim kužkom, imeti dojenčkov nivo komuniciranja s svojo štirinogo Bello, potem naj to ima.
Imena, s katerimi poimenujemo naše hišne spremljevalce, presegajo zgolj besede. So izraz naših čustev, povezanosti in posebnega odnosa, ki ga gradimo s svojimi dlakavimi prijatelji. Ta imena nosijo v sebi neprecenljive spomine, smeh in toplino, ki jih delimo vsak dan. Ko se ozremo v oči svojih ljubljenčkov s človeškimi imeni, spoznamo, da so postali nepogrešljivi člani naše družine, ki imajo prostor v naših srcih, ravno tako kot vsak človek s človeškim imenom.