Ste se že kdaj počutili malce krivo ob tem, ko ste počeli nekaj, kar vas radosti? V mislih imam marsikatero stvar, ki posamezniku lahko prinaša užitek, hkrati pa mu vzbuja rahel občutek krivde, ker to ni nekaj, kar bi ponosno delil z javnostjo, bodisi zaradi družbenih pričakovanj, osebnih standardov ali stereotipov. Eno takih početij, ki se jih ljudje redko zavedajo, pa čeprav se pojavlja na vsakem koraku, je vrtanje po nosu. Ker vrtanje po nosu v sodobni družbi velja za precej odvratno, se ga v javnosti načeloma izogibamo ali pa to počnemo samo takrat, ko mislimo, da nas nihče ne opazuje. Ampak zmeraj se najde nekdo, ki ima »nos« za to, da nas pri tem opazi. Samo skušajte biti pozorni na voznike, medtem ko v križišču čakajo na zeleno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Dežurstvo za najmlajše paciente) Za zdaj še ni sprememb
Dežurstvo za otroke, šolske otroke in mladostnike ob koncih tedna in prazniki še naprej v ZD Murska Sobota.
Nadgradnja vrtanja po nosu je seveda zaužitje »pridelka«, kar se mi je zmeraj zdelo skrajno ogabno. In sedaj, ko to počne moj štiriletnik, se sprašujem, zakaj do tega sploh prihaja. Otroci menda jedo smrklje predvsem zato, ker so slani, njihova tekstura pa je mehka in rahlo gumijasta, kar jih naredi zanimive za žvečenje. Med drugimi tudi mikrobiolog Friedrich Bischinger ugotavlja, da lahko uživanje smrkljev celo pomaga krepiti imunski sistem. Smrklji vsebujejo bakterije in mikrobe, ki jih otrok vdihne, in uživanje teh mikroorganizmov naj bi imunski sistem »urilo« za boj proti boleznim ‒ kot neke vrste cepivo.
Kot pregrešni užitek je pogosto del našega vsakdana tudi nezdrava hrana, saj združuje nekaj ključnih elementov, ki nas privlačijo: enostavnost, dostopnost in intenzivnost okusov. Čeprav vemo, da pretiravanje s hitro in predelano hrano ni najboljše za naše zdravje, so ravno ti trenutki pregrehe tisti, ki jih mnogi dojemajo kot nagrado ali tolažbo. Nezdrava hrana je pogosto del prazničnih ali družabnih dogodkov – čips med filmom, prigrizki na zabavi ali tatarski biftek in francoska solata v prednovoletnem času. Povezanost z dobrimi časi nam lahko še okrepi občutek ugodja. Preden smo pri nas dobili McDonald’s, smo ga lahko obiskali samo drugod, kar je pomenilo neko posebno priložnost. Sedaj ko ga imamo s storitvijo dostave na dosegu roke, so se ti posebni trenutki razblinili in lahko bi rekel, da smo bili s to pridobitvijo na neki način oropani. Oropani pa smo lahko tudi, če nasedemo velikim znižanjem, kot je bil nedavno črni petek, ko nas ugodne cene premamijo, da obsesivno kupujemo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo.
Nekaj, česar ne moremo kupiti, je čas. Pogrešam čase, ko sem si pogosteje lahko privoščil gledanje serij v kosu ali kakšen celodnevni filmski maraton. Te pregrešne užitke je zamenjalo zanemarjanje hišnih opravil ali odlašanje s pomembnimi nalogami, ki pa me vedno potrpežljivo počakajo. Včasih prija tudi poslušanje »zlajnanih« glasbenih uspešnic iz mladosti ali gledanje »fail« kompilacij na youtubu. Bolje, da sploh ne začnemo računati, koliko časa povprečno preživimo na mobilnih napravah. Včasih kar brezglavo skrolajoč tiktok na stranišču ali pa z neprestanim igranjem neke butaste mobilne igre, kot je candy crush. Tudi skrivni ogledi profilov nekdanjih partnerjev in znancev na družabnih omrežjih lahko spadajo v kategorijo tovrstnih pregreh ali pa pritajeno kukanje v nakupovalno košarico nekoga pred tabo, medtem ko čakaš v vrsti pred blagajno.
Te pregrehe so del človeške narave in pogosto preprost način, kako si popestrimo dan. Pomembno je, da jih uživamo zmerno in brez pretiranega občutka krivde, saj nam te drobne stvari pogosto prinašajo največ veselja. Če nas pregrešni užitki učijo česa, je to, da sami sebe ne smemo jemati preveč resno. Zato je sedaj tu veseli december, ko je dovoljeno malo več vsega, saj smo si čez leto to »prigarali«. Če pa mislimo, da nismo bili dovolj pridni, še vedno pride naslednje leto.