Ta septembrsko-oktobrski ciklon, ki je prinesel tudi rahel hlad, je bil morda pravšnji za sprehod po televizijskih kanalih. Itak smo bili vsi eno, ko smo bodrili naše pri odbojki, sam pa sem zaradi časovnega zamika programa našel tudi dve dobri zgodbi. Tri sekunde, ruski film, posnet po resničnih dogodkih na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu. Druga je bil film ZG80 o tem, kako so se konec osemdesetih let, ko se je že napovedovala krvava državljanska vojna v Jugoslaviji, nogometni navijači iz Zagreba odpravili na tekmo v Beograd, dom njihovih največjih sovražnikov, srbskih navijačev. Ob tem se moraš vprašati, zakaj Slovenci nikoli ne posnamemo filma o naših največjih športnih uspehih in tudi o navijačih. Vsaj tri bi lahko posneli po letu 2015, dva odbojkarska in po enega košarkarskega in rokometnega. Pa nismo. So pa Rusi in Hrvati.
Tri sekunde govori o legendarnem finalu v košarki, o tekmi med reprezentancama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze. Tri sekunde pred koncem tekme v Münchnu Američani vodijo eno točko. Že so se začeli veseliti zmage, saj so bili prepričani, da se v teh treh sekundah izid tekme ne bo spremenil. Američani so bili na olimpijadah nepremagani 36 let, novi ruski selektor Vladimir Garanžin vseeno ob tem na tiskovni konferenci pred igrami izjavi, da bodo v Nemčiji premagali Američane.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Intervju) »Stigma, vezana na duševno zdravje, se z leti manjša,« opaža specialistka psihiatrije Anja Plemenitaš Ilješ
Depresija postaja ena najpogostejših bolezni tako doma kot po svetu. Narašča tudi pojavnost poporodne depresije.
In kaj se je zgodilo? Američani so tri sekunde pred koncem zadeli oba prosta meta in povedli s 50 : 49, Rusi pa so potem zgrešili. Sodnika sta odpiskala konec tekme. Američani že slavijo, Rusi vložijo protest, ker sta sodnika preslišala Garanžina, ki je terjal minuto odmora. Ruse uslišijo in ekipi še enkrat odigrata zadnje tri sekunde – Rusi spet zgrešijo, izid ostane 50 : 49, Američani so olimpijski prvaki. Že slavijo, ampak Rusi spet vložijo protest, ker je semafor kazal, da je do konca ostala le sekunda. Rusi terjajo tri sekunde. Ekipi še enkrat odigrata zadnje tri sekunde. Po podaji čez celotno igrišče Aleksander Belov žogo položi v koš. 51 : 50. Rusi so olimpijski prvaki.
V življenju in športu so porazi in zmage. So pa tudi zmage, ki so večje od izida tekme. Tri sekunde je zgodba o taki zmagi.
In ZG80? ZG80 je bilo ime resnične navijaške skupine iz Zagreba, ki je v 80. letih povzročala izgrede ne le na športnih dogodkih, ampak malodane povsod. Ime si je nadela po policijski šifri, s katero so zagrebški policisti njene incidente sporočali svojemu operativno-komunikacijskemu centru. V filmu se med nogometnim srečanjem vname iskra med Dinamovimi Bad Blue Boys in Delijami, navijaškim klubom Crvene zvezde, ki se kmalu razplamti v vojno huliganov na beograjskih ulicah. Mešanica resničnih dogodkov in humorja kljub nasilju sestavi čisto zabaven film. Žal pa tudi napove, kaj se bo v devetdesetih letih dogajalo na Balkanu. Vseeno vredno ogleda.
V življenju in športu so porazi in zmage. So pa tudi zmage, ki so večje od izida tekme.
Tri sekunde je tudi film, ki ga lahko porabiš v šolah za povečanje odmerka domoljubja. ZG80 nekaj manj, ampak najbolj zvesti navijači Dinama so umirali v prvih vrstah, da se zdaj o njih širijo urbane legende. Mi pa tega preprosto ne znamo narediti.
Morda tudi zato ne, ker mrcvarjenju slovenskih ekip v kolektivnih športih nekoč ni bilo videti konca, zato so bile minute pred televizijskimi zasloni neverjetno mučne. Še bolj boleče je bilo, ko na tekmi slovenske reprezentance skoraj vedno ni bilo nič tako, kot je bilo v napovedih. To, kar bi morala narediti naša ekipa, je običajno storil nasprotnik.
Že se je zgodilo, da so na žreb za velika tekmovanja čakala moštva z območja nekdanje skupne države. V bobnu so se kotalili Nemci, živčen tekmovalec v zelenem dresu je razmišljal: »Samo ne njih. Vse, kar bo manj kot 3 : 0, bo v redu.« Južno od Kolpe druga pesem. Udarniška: »Da le dobimo švabe. Gremo v Berlin in jim vrnemo še za leto 1941!«
Preklopil si prenos na malih zaslonih za minuto in že si zaostajal za deset! Zdaj ni več tako. Zato si športniki in navijači zaslužimo filme, kot sta Tri sekunde in ZG80. Srce pa je spet začelo biti za Slovenijo.