Otroci so inteligence, ki dnevno izpopolnjujejo stare in razvijajo nove tehnologije za oranje ledine na poljih omejitev, ki jih postavljajo odrasli. Del odrasle družbe se v tem procesu znajde dobro in otroka usmerja, del družbe s tem sploh ne pride v interakcijo, tretji del pa postavi lastno trdnjavo in dviguje oziroma spušča palec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Pred dnevom spomina na mrtve na soboškem pokopališču komemoracija
Mestna občina Murska Sobota in Mestna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Murska Sobota sta pred dnevom spomina na mrtve na soboškem pokopališču pripravila žalno slovesnost. Zbrane je nagovoril podžupan Jure Lang, ki se je poklonil vsem, ki so se zapisali v zgodovino našega naroda, in se dotaknil aktualnega dogajanja v svetu in vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. V kulturnem programu je nastopil Mešani pevski zbor Vladimir Močan Društva upokojencev Murska Sobota z zborovodjo Matijo Horvatom. Lang, predsednica mestne organizacije združenja Bojka Veren in predstavniki območne zveze veteranov vojne za Slovenijo Murska Sobota in Policijskega veteranskega društva Sever za Pomurje so položili tudi venec ob spomenik padlim v drugi svetovni vojni. Fotografije Aleš Cipot.
Katera koli pozicija že, otroci zelo dobro vedo, kje so meje potrpljenja pri odraslih. Vedo, da so odrasli v stanju razburjenosti ranljivi, in da v večini primerov morajo pritisniti samo še malo in bo uspeh zagotovljen. Jasno je, da vsak odziv na otroško akcijo sproži reakcijo in kolesje se vrti. Na odraslih pa je, kako se bo to kolesje vrtelo. Ali bo naoljeno in bo teklo relativno gladko ali pa bo suho, škripajoče in lomljivo. Izbira odraslega je, ali se bo z otrokom pogajal (ne pregovarjal), ali pa bo z lastne trdnjave le mahal s palcem in kazal mišice premoči. Skozi ti dve preprosti izbiri se bo odražalo tudi to, kako bodo otroci delovali skozi kasnejša obdobja življenja; ali bodo vešči v pogajanju, ali pa bodo tiha bitja, ki se zase ne bodo znala postaviti.
Vzgoja ali pa raje usmerjanje otrok je stranska vloga, otroci pa so protagonisti. Odrasli so samo cestarji na delu njihove življenjske poti in jim postavljajo prometne znake in jih s tem vodijo. Pot odraščanja je pogosto polna neutrjenih bankin, stranskih poti, nezavarovanih prehodov, prepadov. Vloga odraslih je, da na teh točkah postavijo primerne prometne znake in varnostne napotke. S tem otroku dajo vedeti, da so na določeni točki ocenili, da mora otrok biti pozoren. Pa vendar otrok rabi razumeti, zakaj se kdaj postavijo varnostne omejitve. Odgovori kot “Ker sem jaz tako rekel” niso argumenti, ampak zgolj kazanje premoči in vedno izzovejo burno reakcijo.
Nujno potrebno je medsebojno razumevanje. Ob vsakem postavljenem znaku se v otroku porajajo vprašanja, za katera ni potrebe, da se jih dojema kot nespoštovanje ali neupoštevanje. Ko otrok v takih situacijah sprašuje, nastane polje medsebojnega poslušanja in argumentiranja. Odrasel in otrok postaneta enakovredna sogovornika, čeprav to v bistvu nista. Ampak vrednost dejstva, da se je odrasel pripravljen pogajati, je za otrokovo samozavest v sporazumevanju neprecenjiva. S tem, ko je otroku dana možnost, da je slišan in občutek, da njegovi razlogi štejejo in so upoštevani, čeprav izid pogajanja ni čisto njegovim ciljem v prid, močno krepi otrokovo samozavest.
Življenje je hoja po lastni poti. Zavedanje, da so današnji otroci bodoči odrasli je velikega pomena. Otrok ni nikogaršnja last, ampak zgolj odgovornost. Pa ne bi odgovornost na tem mestu vzeli za slabo, kot se to rado dogaja. Odrasli nosijo odgovornost vzgajanja bodoče družbe. Nisem strokovnjak na področju vzgoje pa vendar verjamem, da se bodo slednji strinjali, da odgovor na večno vprašanje o pravi vzgoji ni 42. Dejstvo da obstaja več poti, je za odrasle osvobajujoče, za otroke pa opolnomočujoče.
Odrasli usmerjajo otroke na poti odraščanja. Pogajanje je veščina, ki vsakemu koristi in ni izkaz nespoštovanja. Odločitev odraslih pa je, ali bodo usmerjali po poti do točke tihih izvajalcev ali do točke aktivnih soustvarjalcev.
