Premožnejšim je skozi njihov družbeni status bil dan privilegij izobraževanja in lažjega dostopa do knjig. Knjiga je bila temelj znanja in pogosto tema pogovorov med ljudmi, ki so jo vključevali v svoj vsakdan. Kot taka se je knjiga, podobno kot glasba, dojemala kot umetnost.
Danes je mnogo tega drugače. Moje druženje z vonjem knjige v knjižnici tu in tam pritegnejo pisani ljudje, ki zahajajo v to džunglo papirja. Izjemen napredek časa v mojih očeh je ravno to; dostopnost knjig za vse. Javne knjižnice so tisti del kulture, ki daje celotni družbi ogromno znanja in védenja brez visoke letne šolnine. Mreža knjigarn, kjer nekateri znamo obtičati neprimerljivo dlje in raje kot med obešalniki z etiketami, pa postaja tako lokacijsko kot tudi finančno vedno bolj dostopna celotni družbi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
Pogosto se knjigam očita dolgočasnost, a k sreči vsakemu bralcu ne ustreza vsaka tema. Sodba na podlagi osebnega okusa in bralnih preferenc je pozitivni del našega egoizma, saj nas vodi med za nas prave knjižne police. Branje kvalitetne vsebine z listov papirja je dejavnost, ki posameznika bogati tudi zato, ker je v knjigah ujeta enormna količina znanja in védenja. Kljub temu nas sodobni trendi vabijo v elektronske oblike sporazumevanja in virtualnega življenja. Razni portali nam omogočajo, da z dnevne sobe virtualno listamo po knjigah, priročnikih, straneh, člankih. Seveda je v tem precej novodobno privajene praktičnosti; vprašanje pa je, koliko kvalitete je za tem in koliko dodane vrednosti ima za posameznika takó ponujeno gradivo.
Dokazano je, da v primerjavi s spletnim, z listov papirja beremo hitreje, natančneje in aktiviramo kompleksnejše miselne procese. Knjige so pisane v smiselnem zaporedju, večina pred izdajo pretrpi precej konstruktivne kritične misli. Brez dodatnega preverjanja upam trditi, da se v knjigah skriva več znanja, védenja, preverjenih resnic in trajne uporabnosti, kot jih bo kdaj premogel splet. Spletni bralci se pogosto prelevijo v površne bralce, kar ni ne njim ne avtorjem v korist. Preletijo nekaj vrstic ali besed, odnehajo preden bi si lahko ustvarili kvalitetno mnenje. Sledi verižno všečkanje in deljenje večinoma površinske vsebine, ki populističnemu in potrošniškemu delu družbe predstavlja kvaliteto.
Splet nam pod pretvezo dajanja informacij in znanja pogosto krade veliko časa. Kontrastno temu nas knjige povabijo med svoje platnice in nam v zameno za naš čas dajejo poglobljeno, kvalitetno vsebino in nas ne napadajo z virusom reklamnih blokov vsakič, ko obrnemo stran. Knjiga naš čas zapolni kvalitetno, našo željo po vsebinski globini vzame resno in ne igra stransko vlogo trgovskega posrednika.
Nekateri se bojijo, da bo tiskana knjiga izginila; da bo popolnoma zamenjana z njeno elektronsko različico in spletnim iskanjem znanja. Vseeno pa sem prepričana, da bo vedno dovolj tistih, ki bodo cenili vsebino, ki je napisana v več tistoč stavkih, ne le znakih polnih vmesnega reklamnega balasta. Da bo dovolj tistih, ki bodo vedeli, da list papirja premore vse in zmore posamezniku dati več. Eni v knjigi vidijo dolgčas, zapravljanje časa, lenobo, neproduktivnost. Drugi pa globine, širine, védenje, znanje, energijo, mir in med drugim tudi spoznanje kaj z odklanjanjem ali odsotnostjo knjige zamujajo prvi.
