25-letna Ljutomerčanka se je že od srednješolskih dni spogledovala z idejo, da bi s študijem nadaljevala v tujini. Sanje so postale resničnost. Po tem, ko je v Sloveniji končala študij psihologije, se je vpisala na londonsko univerzo: »Ker je v Sloveniji nadaljevanje šolanja na področju psihologije omejeno le na generalni magistrski študij psihologije, kar je zaradi majhnosti naše države razumljivo, sama pa sem želela nadaljevati na specifičnem področju, sem se vpisala na magisterij iz nevrorazvojne klinične znanosti na King's Collegeu,« razloži dekle in nadaljuje, da je to ena izmed najprestižnejših univerz na svetu. Ponudbo za službo je dobila še pred zaključenim šolanjem
»Od oktobra lani tako delam na kliniki, ki nudi psihoterapevtsko pomoč ljudem z najpogostejšimi duševnimi motnjami kot so depresija in anksiozne motnje. Pred kratkim sem začela še z dodatnim podiplomskim študijem, ki ga financira delodajalec, saj želi razviti moje terapevtske kompetence in me podpreti pri kariernem razvoju.«
Mentalno zdravje v Sloveniji stigmatizirano
A Laura razmišlja, da je (mogoče) k njeni odločitvi prispevalo tudi dejstvo, da na področju klinične psihologije v Sloveniji težko pridobiš izkušnje in še težje službo. Ocenjuje, da je področje duševnega zdravja pri nas še vedno neurejeno in celo stigmatizirano. »To me žalosti, saj je mentalno zdravje temelj vsega drugega in bi moralo biti obravnavano enako kot zlom noge ali pljučnica, kliničnih psihologov in zdravstvenih delavcev primanjkuje, a hkrati imamo veliko kvazipsihoterapevtov brez ustrezne izobrazbe, saj to področje še ni zakonsko urejeno,« pravi in nadaljuje, da je morda tudi to razlog, da Slovenija po številu samomorov še vedno sodi med ene najbolj ogroženih držav v Evropi
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
»Pred časom je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki Lauro navdaja z optimizmom. Tako bo prišlo do sprememb in epiloga, reševati se bo začela velika javnozdravstvena težava,« z upanjem dodaja.
Vrtoglave cene nepremičnin in javnega prevoza
Perčičeva se je v mestu tisočerih obrazov, kljub začetnemu kulturnemu šoku, našla: »Onesnaženost in umazanija. Vedela sem, da bo mesto onesnaženo, pa vendar sem še vedno šokirana nad umazanijo in slabo okoljsko ozaveščenostjo domačinov.« Življenjski tempo kot v drugih večjih mestih narekuje delovni čas. »Ljudje pridejo iz službe pozno popoldne, delovni dan se začne ob deveti zjutraj in konča med peto ali šesto uro popoldne. Tega nisem bila vajena, saj se pri nas vse konča najkasneje ob štirih popoldne, ko ti preostane del dneva, ki ga posvetiš družini in konjičkom.« Prav tako je bila presenečena nad stroški javnega prevoza. »Ljudje, ki se vozijo v službo po manj kot uro, so bolj redki. Poleg tega mesečni prevoz stane okoli 130 funtov oziroma 140 evrov za najkrajšo možno razdaljo. V Sloveniji sem bila navajena v tem času prevoziti tudi do sto kilometrov. Tukaj pa včasih potrebuješ eno uro samo do prijatelja, ki živi le 8kilometrov stran. Javni prevoz sem tako hitro zamenjala za kolo, s katerim že več kot leto dni brez težav hitim v službo in domov,« še doda.
Viden izrazit kontrast med bogatimi in revnimi
Na Otoku živijo nekateri najbogatejši ljudje na svetu, ki stalno prirejajo ekstravagantne zabave in kupujejo otroška darila, za katera odštejejo tudi po več tisoč funtov. Vseeno pa se moramo zavedati, da v Londonu približno 30 odstotkov ljudi živi v revščini. Razkorak med bogatimi in revnimi se povečuje. Veliko ljudi spi na ulici, saj si zaradi vrtoglavih cen nepremičnin ne morejo privoščiti strehe nad glavo.
Zaradi dolgega delavnika in poti ljudje pogosto ne kuhajo in se raje zadovoljijo s hitrim obrokom (sendviči in čipsi). Laura to vztrajno zavrača in raje seže po domači hrani. Vsak večer nekaj skuha, kar naslednji dan s fantom odneseta v službo: »Sodelavcem se še vedno vsakič cedijo sline po tipičnih slovenskih kosilih, ki jih zelo radi tudi poskušajo.«
Pripravlja se na polmaraton
Ker je zaposlena in ob delu pridobiva še dodatno podiplomsko izobrazbo, ima prostega časa ima bore malo. »Če pa imam na voljo nekaj ur, pa se rada sprostim s tekom, tako dobim zagon za nove dosežke in hkrati naredim nekaj pozitivnega za svoje telo,« opisuje. Pripravlja pa se na svoj prvi polmaraton, ki bo potekal v teh dneh. Seveda Laura rada seže po knjigi in s fantom raziskuje nove kraje in nove kulture.
Bučno olje, pašteta in tünka!
Domače kraje redno in z veseljem obišče, kjer se 'založi' s pomurskimi dobrotami. »Domače kraje obiščem dvakrat do trikrat letno in ostanem nekaj tednov,« prav v božično-novoletnih praznikih smo jo ujeli doma. »Sicer pa družina in prijatelji zelo radi pridejo na obisk in me večkrat letno založijo s pomurskimi dobrotami. (smeh). Nikoli namreč ne sme manjkati bučnega olja, Kodilove paštete in domače tünke,« še v smehu doda. Po drugi strani še priznava, da pogreša zeleno okolje, mir in tišino.
Vseeno ji je desetmilijonska prestolnica zlezla pod kožo, celo do te mere, da si vrnitve v Slovenijo trenutno ne predstavlja. »Za mojo karierno pot je London primernejši, saj ponuja možnosti dela s pacienti in učenje od najboljši strokovnjakov na področju duševnega zdravja,« sicer pa bi se v prihodnosti rada vrnila v Slovenijo, saj ocenjuje, da je kakovost življenja boljša in imamo veliko ugodnosti, brezplačno šolstvo, varnost ter osupljive naravne lepote na dosegu roke
Predlani so se v Londonu vrstili kislinski napadi. Najverjetneje je zavladal preplah. Se je situacija umirila?
»Zdi se, da se je situacija glede napadov s kislino umirila. V medijih poročajo, da naj bi jih bilo približno 40 odstotkov manj kot lani.«
So ulice zajeli protesti rumenih jopičev, ki so pred dobrim mesecem zajeli Francijo in razširili na Nizozemsko, v Belgijo?
»Protestov takšnih razsežnosti kot v Franciji in po drugih državah v zadnjih tednih (še) ni bilo. A stanje je vsekakor napeto, predvsem zaradi brexita. Pred nekaj dnevi se je zbrala manjša skupina 'rumenih jopičev', ki je zahtevala odstop predsednice vlade Therese May in od brexita. No, kljub vsemu se v mestu počutim varno. Seveda se izogibam nevarnejšim predelom in obnašam primerno velemestu, kjer živi veliko ljudi iz različnih kultur.
