Sveča je simbol svetlobe, luči, ognja in spominov. S tradicijo prižiganja sveč, ki se je uveljavila v krščanstvu, je človeštvo že od nekdaj pospremilo pokojne v onstranstvo. Kmalu pa bo prišel čas, ko bomo s prižigom sveče počastili spomin na tiste, ki smo jih izgubili. Prižig sveč ob dnevu spomina na mrtve, ki je v Sloveniji državni praznik, ni pogojen z vero ali tradicijo, čeprav izhaja ta dan iz krščanskega praznika vseh svetih. Bolj kot vera je v ospredju ohranjanje spomina na pokojne. V preteklosti so na grobove nosili navadne sveče iz voska, ki za okolje niso bile posebej škodljive. S pojavom sveč v plastičnih lončkih, kasneje pa sveč v vložkih z ohišji in različnih drugih izpeljank, ki so prišle k nam iz tujine, je začela naraščati tudi njihova poraba. Hkrati so se začeli nabirati kupi odpadnih nagrobnih sveč, ki so se v zadnjih letih razrasli do skrajnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Hrvati, Poljaki in Slovenci
»Slovenci letno porabimo približno šestnajst milijonov sveč, kar znese približno 6500 ton odpadnih sveč. To količinsko pomeni 5500 kubičnih metrov zabojnikov. Ob prvem novembru porabimo kar dve tretjini vseh nagrobnih sveč,« pravi Katja Sreš, predstavnica za odnose z javnostmi slovenske nevladne organizacije Ekologi brez meja, ki si prizadeva za izboljšanje stanja okolja s poudarkom na učinkoviti rabi virov in aktivnem državljanstvu. Na katero mesto po količini prižganih sveč se v evropskem merilu uvrščamo Slovenci, ni znano, saj v drugih evropskih državah, razen na Hrvaškem in Poljskem, težav s to vrsto odpadkov nimajo. »Prižiganje sveč ni del njihove kulture. Slovenci smo edini na svetu, ki imamo ločeno shemo za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, kar kaže na našo obsedenost,« opozarja Sreševa.
Poznamo več vrst nagrobnih sveč, voščene in elektronske, ohišja nagrobnih sveč pa so lahko izdelana iz različnih materialov, kot so PVC, polietilen in steklo, pri čemer še vedno prevladuje PVC. »Odpadne nagrobne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, a posledice njihovega zbiranja, skladiščenja in obdelave lahko škodujejo okolju. Prihaja do izpustov v zrak, vode, povzroča se dodaten nepotreben hrup, nastajajo izpušni plini pri prevozu odpadnih nagrobnih sveč, nastajajo pa velike količine odpadkov. Res je, da recikliramo večino sveč, a težava je v tem, da jih ločeno zberemo le približno 38 odstotkov,« še pove Sreševa.
Sveče iz breze
Na slovenskem tržišču je bogat izbor nagrobnih sveč, vendar jih je le malo okolju prijaznih. Izbiramo lahko med klasično nagrobno svečo, elektronsko ali solarno svečo, stekleno svečo, v katero lahko vstavljamo nove vložke, stekleno svečo za enkratno uporabo, svečo v papirnatem ohišju, svečo s tako imenovanim biorazgradljivim ohišjem, svečo s polnilnim svetilnim oljem, lahko pa gre za kombinacijo različnih naštetih sveč. »Prvo pravilo je, da prižgemo svečo manj. Če pa se temu vseeno ne želimo odpovedati, izberimo okolju prijaznejše alternative, kot so sveče iz odpadnega olja. Prav tako je nujno pravilno odlaganje v za to namenjene zabojnike,« je dodala sogovornica iz organizacije Ekologi brez meja.
Pokojnih se lahko spomnimo tudi s poslikanimi kamenčki ali lesenimi izdelki, ki spominjajo na sveče. Za izdelavo teh sta se pred dvema letoma odločila mlada podjetnika Nina Grah in Damjan Pentek, ki ustvarjata pod imenom Lestyling. »Vedno več ljudi se je začelo zanimati za drugačne vrste sveč, da ne bi ustvarjali toliko nepotrebnih odpadkov. Nekako so med najbolj privlačnimi lesene sveče, ki so tudi cenovno ugodnejše kot steklene ali plastične,« pravi Grahova. Miselnost ljudi se začenja spreminjati, izstopa predvsem mlajša generacija, ki se po izkušnjah mlade podjetnice pogosteje odloča za nakup alternativnih sveč.
Grahova in Pentek ponujata več vrst lesenih sveč – lesene laterne, k čemur ponujata tudi vložek, ki se polni s sončnimi celicami, in samostojne sveče različnih oblik z lepimi mislimi, ki se lahko postavijo na grob pokojnih ali pa se zapičijo v zemljo na grobu. »Letos sva začela izdelovati še sveče iz brezovih vej, ki so okrašene in imajo na vrhu leseno plamenico. Po teh svečah je letos veliko povpraševanje, saj gre za nov izdelek na trgu,« je dejala podjetnica iz Motovilec. Vse sveče, ki jih izdelujeta, so iz breze in brezovih vezanih plošč, saj je breza bolj obstojna ob različnih vremenskih vplivih kot druge vrste lesa. »Vse sveče, razen tistih, ki so na podstavkih iz brezovih vej, izdelujeva lasersko in serijsko, saj se nama časovno to bolj izplača. Že lani je bil odziv strank neverjeten, letos je še boljši. Vse, kar sva do sedaj izdelala, sva namreč že prodala.« Stranke, ki so iz celotne Slovenije, v povprečju kupijo od osem do deset sveč, cene se gibljejo od dveh evrov in pol do devetnajst evrov, če se odločijo za nakup lesene laterne z modulom oziroma vložkom.