Grega Bojnec iz Filovec je tretja generacija lončarjev v družini Bojnec. Pred njim ter njegovima bratoma Tomijem in Vidom sta izdelovala lončarske izdelke že oče Alojz in dedek Alojz. Bojnečevi so sredi vasi, kjer je po pisnih virih nekoč delovalo več kot osemdeset lončarjev, zasnovali muzej na prostem Lončarska vas Filovci. Namenjen je predstavitvi te tradicionalne obrti, ene najstarejših pri nas in v svetu, hkrati pa muzej hrani dva kulturna spomenika – panonski cimprači, ki sta zadnja pristna primera tovrstne gradnje v Pomurju. »V cimprači je urejen tudi bivanjski prostor s starim pohištvom, v njej je še črna kuhinja. Drugo cimprano hišo pa bomo obnovili in bo namenjena tradicionalni kulinariki. V njej je tudi krušna peč,« pravi Grega Bojnec. Muzej na prostem po njegovih besedah tako povezuje lončarstvo s tradicionalno arhitekturo in kulinariko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Poleg stalne razstave izdelkov nekdanjih vaških lončarskih mojstrov je na ogled tudi kopasta peč, kakršno so uporabljali filovski lončarji za žganje značilne črne lončevine. »Za organizirane skupine pripravljamo predstavitve naše tradicionalne ljudske obrti. Največ turistov in izletnikov pride čez poletje, skupine šolarjev pa septembra in oktobra. Pri tem se lahko obiskovalci tudi preizkusijo v lončarjenju in naredijo svoj prvi lončarski izdelek,« razlaga Bojnec.
Obiskovalci tako začutijo povezanost človeka z zemljo. Bojnec obiskovalcem največkrat predstavi izdelovanje pekača za potice na vretenu. »Zanimanje za ta izdelek se zadnja leta povečuje, saj so očitno gospodinje ugotovile, da so potice, spečene v njih, okusnejše.« Še vedno izdelajo največ izdelkov za uporabo v gospodinjstvu. »To so okrogla in podolgovata posoda za peko potice, posode za bograč, za kisati mleko, vrči za vino in podobno. Ob tradicionalnem načinu izdelave izdelujemo keramične izdelke tudi z modernejšo tehnologijo.« Tako tradicionalne kot sodobne lončarske izdelke je mogoče kupiti v njihovi prodajalni.
Navdušili arhitekta Plečnika
Filovski lončarji so bili znani po kakovostnih izdelkih, ki so bili narejeni tako, kot so jih izdelovale že prejšnje generacije. Svoje izdelke so prodajali doma ali jih vozili na sejme. Nad izdelki lončarjev iz Filovec in okolice je bil navdušen tudi arhitekt Jože Plečnik, ki jih je mojstrsko vključil v cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini.
Postopek izdelave črne lončevine je bil precej zahteven in je bilo potrebnega precej znanja in izkušenj, kar se je prenašalo iz roda v rod. »Lončar je običajno imel še enega ali dva vajenca. Kopasta peč ima eno večjo odprtino, skozi katero je lončar vstopal in nosil oblikovane izdelke. Potem je to odprtino zaprl, drva pa je na ogenj dajal skozi manjše odprtine. Pomembno je bilo tudi, da je primerna temperatura. Postopek je potekal dva dni.« Črna lončevina ni bila črna zaradi dima, kot bi mnogi pomislili, ampak zaradi kemične reakcije, zaradi katere je nastala črna barva, še eno zanimivost navede Grega Bojnec. Še veliko več jih je mogoče izvedeti ob obisku muzeja.
