»Pri Vestniku sem začel leta 1971, upokojil pa sem se avgusta 2011. V teh dobrih 40 letih sem marsikaj doživel, je pa bil tempo življenja takrat drugačen. Čeprav smo delali za dva medija, saj sta Vestnik in radio imela skupno uredništvo, je bilo več prostega časa. Sodelavci smo se dobro razumeli in se v prostem času tudi veliko družili. Nemalokrat smo se ob koncu delovnega tedna zapeljali na piknik, največkrat k Muri, med tednom, ko nam je čas dopuščal, pa smo si občasno privoščili malico celo v kakšnem takrat priljubljenem avstrijskem »buschenschanku«. K druženju in utrjevanju prijateljstva med sodelavci so prispevali tudi vsakoletni sindikalni izleti.
Proces nastajanja Vestnika je bil takrat daljši, saj smo natipkano gradivo z avtobusom pošiljali v tiskarno v Ljubljani, kjer so ga morali še enkrat pretipkati in sestaviti strani. Kljub temu pa je bil Vestnik ob četrtkih vselej pri naročnikih, le enkrat so ga dobili šele v petek. A to ne po naši krivdi, ampak je sprevodnik v Ljubljani pozabil oddati gradivo, tako da se je odpeljalo na Reko. Vestnik je med mojim urednikovanjem nekaj časa izhajal tudi dvakrat tedensko, saj je s tem pridobil aktualnost.
Lokalna politika se je takrat še vmešavala v naše delo, saj je želela, da poročamo o vseh aktivnostih vseh družbenopolitičnih organizacij, zato so se poročila ponavljala. Sam nisem bil pristaš takšnega načina dela, zato me politika ni marala. Ob izteku mojega drugega mandata mi je takratni direktor med vrsticami nakazal, da politika ni navdušena nad mano. Seveda tudi sam nisem bil navdušen nad lokalnimi politiki in dal sem jim vedeti, da za naslednji mandat ne bom več kandidiral.«
Proces nastajanja Vestnika je bil takrat daljši, saj smo natipkano gradivo z avtobusom pošiljali v tiskarno v Ljubljani, kjer so ga morali še enkrat pretipkati in sestaviti strani. Kljub temu pa je bil Vestnik ob četrtkih vselej pri naročnikih, le enkrat so ga dobili šele v petek. A to ne po naši krivdi, ampak je sprevodnik v Ljubljani pozabil oddati gradivo, tako da se je odpeljalo na Reko. Vestnik je med mojim urednikovanjem nekaj časa izhajal tudi dvakrat tedensko, saj je s tem pridobil aktualnost.
Lokalna politika se je takrat še vmešavala v naše delo, saj je želela, da poročamo o vseh aktivnostih vseh družbenopolitičnih organizacij, zato so se poročila ponavljala. Sam nisem bil pristaš takšnega načina dela, zato me politika ni marala. Ob izteku mojega drugega mandata mi je takratni direktor med vrsticami nakazal, da politika ni navdušena nad mano. Seveda tudi sam nisem bil navdušen nad lokalnimi politiki in dal sem jim vedeti, da za naslednji mandat ne bom več kandidiral.«