Obletnico so želeli poleti in jeseni proslaviti z več dogodki in z osrednjo prireditvijo 5. novembra, vendar pa to zaradi pandemije ni bilo mogoče. Odpadlo je tudi veliko načrtovanih nastopov njihove folklorne skupine in tamburašev po Sloveniji in v tujini, je povedal predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Đanino Kutnjak. Bodo pa izdali publikacijo, v kateri bodo predstavili aktivnosti v desetletju in pol, tako na kulturnem kakor tudi turističnem področju. V njej se bodo spomnili tudi vseh svojih prizadevanj in aktivnosti pri povezovanju dveh sosednjih držav, Slovenije in Hrvaške, ter pokrajin Pomurja in Medžimurja. Pripravili bodo tudi virtualno razstavo. V društvu deluje šest sekcij: folklorna in tamburaška skupina, turistično-kulinarična sekcija, krožek ročnih del, mladinska sekcija in novinarska sekcija
Letos tudi s prekmurskimi folklornimi kostumi
»Najbolj aktivni sta naša folklorna in tamburaška skupina, ki smo ju ustanovili kmalu po ustanovitvi društva. Takrat smo se dogovorili tudi za sodelovanje z mentorji, učitelji ljudskih plesov in ljudske glasbe. Plešemo tako medžimurske, podravinske in zagorske kakor tudi prekmurske ljudske plese. Doslej smo plesali le v medžimurskih folklornih kostumih, prekmurske pa smo si za nastope izposojali, letos pa smo si dali sešiti tudi prekmurske,« dodaja Kutnjak. S svojimi nastopi so pogosto popestrili kulturni program na prireditvah v Lendavi in drugje po Pomurju, za njimi pa je tudi veliko nastopov po Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah. Umetniški vodja folklornega ansambla za hrvaške plese je Nikola Kotur, za slovenske pa Kornelija Baša. Umetniški vodja tamburašev za hrvaške pesmi je Nikola Kraljič, za slovenske pa Rihard Lebar. Pri tamburaših sodeluje še vokalna solistka Jasna Vuradin Popović. V folklorni skupini so tako Hrvati kakor tudi Slovenci. Dobrodošel je vsak, ki ima rad hrvaško kulturo.
Več kot dvajset nastopov
Potrditev za svoje kakovostno delo so tako folkloristi kot tamburaši dobili tudi na srečanjih folklornih in tamburaških skupin v Sloveniji in na Hrvaškem, dodaja Kutnjak: »Folklorna skupina je že nastopila tudi na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, tamburaši pa se prav tako udeležujejo državnih srečanj tamburaških skupin. Na takih srečanjih folklornih in tamburaških skupin smo bili tudi v Zagrebu, Vinkovcih in drugih krajih Hrvaške.« Pred pandemijo so imeli letno več kot dvajset nastopov v Sloveniji in tujini. V sodelovanju z madžarsko manjšino v Prekmurju so nastopali na Madžarskem, bili pa so že tudi v Srbiji, na Slovaškem, v Avstriji ter na različnih območjih Hrvaške. Na Hrvaškem nastopajo tako s hrvaškimi kakor tudi s slovenskimi ljudskimi plesi, ki so za obiskovalce prireditev zelo zanimivi. »Prekmurski ljudski plesi so precej podobni medžimurskim. Dejansko so jim bolj podobni, kot so medžimurskim dalmatinski ali istrski, kar priča o zgodovinski kulturni povezanosti obeh obmejnih pokrajin,« pravi Đanino Kutnjak.
»Najbolj aktivni sta naša folklorna in tamburaška skupina, ki smo ju ustanovili kmalu po ustanovitvi društva. Takrat smo se dogovorili tudi za sodelovanje z mentorji, učitelji ljudskih plesov in ljudske glasbe. Plešemo tako medžimurske, podravinske in zagorske kakor tudi prekmurske ljudske plese. Doslej smo plesali le v medžimurskih folklornih kostumih, prekmurske pa smo si za nastope izposojali, letos pa smo si dali sešiti tudi prekmurske,« dodaja Kutnjak. S svojimi nastopi so pogosto popestrili kulturni program na prireditvah v Lendavi in drugje po Pomurju, za njimi pa je tudi veliko nastopov po Sloveniji, na Hrvaškem in v drugih državah. Umetniški vodja folklornega ansambla za hrvaške plese je Nikola Kotur, za slovenske pa Kornelija Baša. Umetniški vodja tamburašev za hrvaške pesmi je Nikola Kraljič, za slovenske pa Rihard Lebar. Pri tamburaših sodeluje še vokalna solistka Jasna Vuradin Popović. V folklorni skupini so tako Hrvati kakor tudi Slovenci. Dobrodošel je vsak, ki ima rad hrvaško kulturo.
Osebni arhiv
Doslej smo plesali le v medžimurskih folklornih kostumih, prekmurske pa smo si za nastope izposojali, letos pa smo si dali sešiti tudi prekmurske,« dodaja Kutnjak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Potrditev za svoje kakovostno delo so tako folkloristi kot tamburaši dobili tudi na srečanjih folklornih in tamburaških skupin v Sloveniji in na Hrvaškem, dodaja Kutnjak: »Folklorna skupina je že nastopila tudi na državnem srečanju folklornih skupin v Beltincih, tamburaši pa se prav tako udeležujejo državnih srečanj tamburaških skupin. Na takih srečanjih folklornih in tamburaških skupin smo bili tudi v Zagrebu, Vinkovcih in drugih krajih Hrvaške.« Pred pandemijo so imeli letno več kot dvajset nastopov v Sloveniji in tujini. V sodelovanju z madžarsko manjšino v Prekmurju so nastopali na Madžarskem, bili pa so že tudi v Srbiji, na Slovaškem, v Avstriji ter na različnih območjih Hrvaške. Na Hrvaškem nastopajo tako s hrvaškimi kakor tudi s slovenskimi ljudskimi plesi, ki so za obiskovalce prireditev zelo zanimivi. »Prekmurski ljudski plesi so precej podobni medžimurskim. Dejansko so jim bolj podobni, kot so medžimurskim dalmatinski ali istrski, kar priča o zgodovinski kulturni povezanosti obeh obmejnih pokrajin,« pravi Đanino Kutnjak.
Nastal je Hrvaški kulturni center Zrinski
Letos so v lendavskem kulturnem domu organizirali dve razstavi – fotografije Borislava Vrbanca Skrivnost podvodnega sveta in Medžimurski slikarji iz zbirke Pohižek. Pripravili so Medžimurski sejem pri stolpu Vinarium v Dolgovaških goricah. Folklorna skupina in tamburaši so nastopili v Benici na prireditvi Društva Primorcev in Istranov v Prekmurju, na humanitarni prireditvi v Žiškovcih na Hrvaškem in na prireditvi Poletje v Moravskih Toplicah. V Lendavi decembra načrtujejo še adventni koncert Pevskega zbora Josip Vrhovski iz Nedelišča. Letos so z dokupom sosednjih prostorov razširili prostore društva na Glavni ulici v Lendavi in jih obnovili ob pomoči hrvaške države, Občina Lendava pa je obnovila meščansko dvorišče ob njih, na katerem bodo organizirali kulturne in turistične prireditve. Tako je nastal Hrvaški kulturni center Zrinski, ki so ga nameravali odpreti na prireditvi ob njihovi obletnici v novembru.