Regionalni center Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) Murska Sobota je na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Črenšovcih pripravil 27. regijsko srečanje mladih raziskovalcev. Osnovno- in srednješolci so skupno pripravili 70 raziskovalnih nalog z 19 različnih področij. »Zelo smo zadovoljni z zanimanjem, ki ga kažejo mladi raziskovalci, s številom nalog in ne nazadnje z njihovo kakovostjo. Ta iz leta v leto narašča, vedno več je tipičnih raziskovalnih nalog, v njih je vloženega veliko dela in truda. Vse od teoretičnega, empiričnega dela do zaključkov, marsikatera naloga je na nivoju diplomskih nalog,« pojasnjuje vodja regionalnega centra Darja Kozar Balek. Učenci in dijaki so lahko raziskovali individualno ali v skupini z največ tremi člani. Na srečanju so najprej predstavili svojo nalogo, kasneje pa jih je čakal še zagovor pred komisijo. Ta je pri ocenjevanju štel 30 odstotkov, kakovost naloge pa 70 odstotkov. Pri tem so se med drugim upoštevale zasnova, izvirnost in tehnična dovršenost naloge.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Mladi imajo zanimive ideje
Regijskega srečanja sta se tokrat prvič udeležili Amadeja Ilič in Lara Kuhar, devetošolki Osnovne šole Fokovci. Izbrali sta si področje etnologije in raziskovali, zakaj je prekmurska gibanica, kulturna dediščina naših prednikov, tako posebna. »Gibanica se je od takrat, ko so jo začeli pripravljati, nekoliko spremenila. Recimo v zaporedju nadevov, po obliki. Jo pa še danes pripravljajo predvsem ob posebnih priložnostih, saj je njena priprava zahtevna. Ugotovili sva tudi, da je odnos mladih do tradicionalne hrane dokaj pozitiven, kar naju je presenetilo. Mislili sva namreč, da je zanje bolj posebna tuja, predvsem ameriška hrana,« sta razložili učenki, ki sta prejeli zlato priznanje in kipec sove ter se uvrstili na državno srečanje. To bo letos 53. po vrsti, potekalo bo na Gimnaziji Murska Sobota 14. maja. Vsako leto je več tudi nadpovprečno dobrih nalog, pravi Tatjana Kikec, članica ene od komisij. »Učenci in dijaki imajo zelo zanimive, mogoče tudi malo neobičajne ideje in se teh tudi lotevajo. Bilo je precej okoljskih tem, kar kaže na to, da so ozaveščeni, iščejo, kaj lahko sami doprinesejo k temu.« Letos so se pojavile tudi tri raziskovalne naloge s področja kmetijstva, je dodala Saša Štraus, prav tako članica ene od komisij.
Naravoslovje in družboslovje mlade očitno enako zanimata, saj je bilo število raziskovalnih nalog z obeh področij približno enako. Majo Zelko in Sebastjana Gomboca z Osnovne šole Sveti Jurij je denimo zanimala demenca in njen vpliv na življenje družin bolnikov, izhajala pa sta iz osebnih izkušenj. »Demenco je imel moj pokojni dedek, pa tudi Maja je pred kratkim izvedela, da je njen dedek zbolel za to boleznijo. O tem sva se večkrat pogovarjala in prišla na idejo, da bi raziskala, kako to vpliva na družine. Pri tem sva uporabila metodi intervjuja in anketnega vprašalnika ter dobila različna mnenja in podrobnejši vpogled v to področje,« je dejal Gomboc, ki ima z Zelkovo že izkušnje, saj sta bila že trikrat na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Tudi s to nalogo sta dosegla državno raven.
Metode raziskovanja se spreminjajo
Po besedah Kozar Balekove je bilo tokrat največ nalog s področja zgodovine. »Povod za to je morda tudi obletnica priključitve Prekmurja matični domovini. Zadnja leta opažamo, da se poleg družboslovnih zelo povečuje tudi obseg naravoslovnih in interdisciplinarnih nalog. Sicer pa so področja zelo razpršena, izmed 20 razpisanih jih je bilo na tokratnem srečanju izbranih kar 19.« V vsaki kategoriji so komisije izbrale najboljša dela tako na osnovnošolski kot srednješolski ravni. V vsaki je praviloma ena napredovala na državno raven, pri nekaterih tudi več. Če je bila namreč v lanskem letu raziskovalna naloga s pomurskega konca najuspešnejša na državni ravni, to prinaša možnost dodatne ekipe. Sicer pa mladi s tem, ko se lotijo raziskovanja, nadgrajujejo v šoli pridobljeno znanje, spoznavajo različne metode in dobijo izkušnje v javnem nastopanju. »Običajno sta v nalogah prevladovali metodi ankete in intervjuja, v zadnjih letih pa je, sploh med gimnazijci, ogromno laboratorijskega in terenskega dela. To je vsekakor spodbudno in pohvalno. Je pa to seveda odvisno tudi od tematike in mentorjevih usmeritev in spodbud,« pove Tatjana Kikec. V zadnjem obdobju velik poudarek dajejo tudi pravilnemu citiranju in navajanju literature, dodaja vodja projekta.
Komisijo sta navdušili tudi Nuša Jud in Sara Plečko, dijakinji 3. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, ki sta pripravili nalogo Načini prekinitve dormance semen pri jablani (Malus domestica). Kot sta dejali, so to snov obravnavali pri pouku, navdušila ju je in začeli sta raziskovati. Pri tem sta iskali metode, s katerimi bi pospešili kalitev. Tako sta med drugim semena izpirali pod močnim curkom vode, odstranili semensko ovojnico ter zemljo kot vir mikroorganizmov. Dijakinji sta ob debiju na srečanju mladih raziskovalcev prejeli zlato priznanje in priložnost, da se za dober rezultat borita tudi maja. Skupno se je na državno raven uvrstilo 39 raziskovalnih nalog, od tega 24 srednješolskih in 15 osnovnošolskih.
