»V času, v katerem se je znašlo človeštvo, počnem to, čemur je čas namenjen. Potovanju vase in odkrivanju tega, kar je bilo morda v meni zamolčano ali ne dovolj slišano. Obenem si z odstranjevanjem balasta ustvarjam čudovit prostor za to, kar imam najraje. Glasbo. Vsako življenjsko obdobje je prinašalo svoje darove. V osebnem prostoru, kjer sem, se dogajajo glasbene kreacije, ki že dobivajo svojo podobo,« pravi Moira. Dober tandem postajata z glasbenikom Dejanom Berdenom, kajti v osebnem izražanju ji je zelo pomembno, da drugi zna prisluhniti njeni zgodbi, in Dejan Berden to vsekakor zna, dodaja. »V nastajanju je glasbena zgodba, v kateri bodo besedila Ferija Lainščka, dve besedili pa je prispeval znani slovenski psihoterapevt Milan Krajnc. Zgodba Ne bodi kot drugi se torej nadaljuje.«
Ne bodi kot drugi
Njen prvenec na samostojni glasbeni poti iz leta 2005 je imel naslov Ne bodi kot drugi, kasneje pa je naslovna pesem dobila novo preobleko. Prav tako je v zadnjem desetletju nastal glasbeni projekt Svet ljubezni, ki ga sestavljajo pesmi izpod njenega peresa ter pesmi Kristijana Ivanova. Ob nastajanju celostne podobe projekta Ne bodi kot drugi se je ob mnogih idejah preprosto rodila še želja po umetniškem imenu. »Boter mojemu umetniškemu imenu Moira je Feri Lainšček. V svetovnem glasbenem prostoru je umetniško ime nekaj samoumevnega, v domačem okolju pa sem takrat dvignila nekaj prahu. Rada se pošalim, da so si ljudje prav zaradi 'obrekovanja' tako zelo zapomnili ime Moira. Rada poudarim, da sem Moira le takrat, ko sem na odru, za prijatelje sem še vedno Mateja.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Storilci vlomili v poslovni prostor, policisti odkrili ukradeno vozilo
Pomurski policisti so v preteklem dnevu obravnavali šest prometnih nesreč z materialno škodo, sedem kaznivih dejanj, tri kršitve javnega reda in miru, tri povoženja divjadi, delovno nezgodo ter dve poškodbi vozil na parkiriščih.
V prejšnjem glasbenem projektu je uglasbila pesmi Tineta Mlinariča iz njegove pesniške zbirke Vretine dnik. »Uglasbitev poezije mürskega pesnika Tineta Mlinariča je bil krasen izziv, saj Tinetova poezija nosi poetično globino reke Mure, in ker v njegovi poeziji ni najti klasične ritmike, prav tako ne klasične rime, je bila uglasbitev z veliko radostjo sprejeta. Neki dan se je ob klavirju preprosto rodila melodija, ki ni nehala vreti do zadnje rime.« Z Mlinaričem in zasedbo Moirissimo, ki jo poleg nje sestavljajo še sin Urh, brat Matjaž ter pianist Dejan Berden, je nastopila na mnogih kulturnih dogodkih: od Mure do morja, v Porabju, nazadnje so s prekmursko poezijo nastopili v Werkraumtheatru v Gradcu.
Pravi, da v času koronavirusa preživlja dneve zelo pestro. »Pestro v smislu notranje preobrazbe. Čas zelo kakovostno namenjam sebi in svojim ljubljenim, glasbi, poeziji, veliko plešem, berem knjige in se smejem. Narava mi ogromno pomeni, zato se veliko predajam njej in ji globoko zaupam pri vzpostavljanju ravnovesja. Vse drugo vidim kot neki film, ki me ne pritegne, zato sem že zdavnaj vzela daljinec in ugasnila televizor.«
Glasba je širok in globok pojem, dodaja. V njej se lahko najdeš v radosti in žalosti, veri, upanju, zaupanju, razočaranju, zanosu, hrepenenju ... In v njej najdeš spomine. »Z njo sem praktično od rojstva pa vse do tisočerih odrov po svetu. Pritegne me glasba s konkretnimi ritmi, ob katerih lahko zaplešem, ob večerih pa me zna povabiti medse filmska in meditativna glasba. Še vedno pa sem najraje v popolni tišini, dovoljeni so le zvoki narave.«
Na svoji 37 let dolgi glasbeni poti je sodelovala z mnogimi zasedbami. Rada ima skupinsko delo, ker je v njem dosti več zabave, pravi. V rosni mladosti je pela v družinskem ansamblu Finesse. Nastopala je z Big bandom Murska Sobota, skupino Šarm, Slovenskimi muzikanti, Zdenek Bily Dixieland Bandom in drugimi. »Pred dobrim letom sem se odzvala povabilu romske etnozasedbe Romano Glauso, kjer se na nastopih lepo naplešem in zabavam s fanti. Sicer pa imam v tej svoji glasbeni zgodbi veliko čudovitih spominov.«
Že kot otrok vedela, da bo nastopala
Rodila se je v glasbeni družini in v njej odraščala. Oče je pisal pesmi, svojo prvo pravo odrsko izkušnjo pa je doživela pri desetih letih. Pri trinajstih se je začela njena glasbena pot. Oče Matija je bil odličen mentor. Ob njem sta se z bratom Matjažem kalila v različnih glasbenih zvrsteh. »Kot deklica sem se v spremstvu očeta sprehajala po odru in že takrat vedela, da bom nastopala na takih odrih. Po nižji in srednji glasbeni šoli, kjer sem se učila igranja klavirja in obiskovala ure solopetja, sem prvič nastopila na festivalu Narečna popevka, kjer sem zapela očetovo pesem Müra, vouščit san ti prišla dober den. Pesem je postala zimzelena. Kasneje sem na tem odru stala še dvakrat.« Na povabilo Mateja Kovačiča, sina znane slovenske pevke Stanke Kovačič, se je prvič odpravila v tujino. Sledila so nova povabila, pri čemer je pela pretežno narodnozabavno glasbo.
Pri dvajsetih je postala članica skupine Šarm. »Zabavna industrija je bila na vrhuncu, ljudje so hodili na plese in skupaj smo se noro zabavali. Leta 1991 sem v Innsbrucku, na povabilo avstrijske založbe posnela kaseto Reich mir die Hand, kar je bila nemška verzija kasete Finesse. Takrat se je v Sloveniji začela vojna in se je zgodba ustavila. S Slovenskimi muzikanti sem med letoma 1997 in 2003 nastopala po odrih celotne Evrope.« Sodelovali so v televizijskih šovih Karla Moika in mnogih drugih ter snemali videospote za nemške, avstrijske in slovenske televizijske hiše. Posneli so sedem zgoščenk v slovenskem in prav toliko v nemškem jeziku. Po vrnitvi leta 2003 se je začela zgodba s Ferijem Lainščkom, Milanom Ostojičem in Dejanom Borovičem kot tonskim mojstrom, aranžerjem in producentom zgoščenke Ne bodi kot drugi, ki je izšla leta 2005.
Poučuje sina in petje
Vsa ta leta jo spremljajo džezovski standardi, ki so balzam za njeno dušo. Danes se predaja baladnemu stilu, kjer je poezija najpomembnejša. Pravi, da si ne postavlja ciljev, saj notranje vodstvo v človeku vedno ve, kam naprej. »Če mi je tukaj in zdaj zanimivo in je zadovoljstvo popolno, potem bo tak tudi naslednji trenutek in še dalje ... Do konca in naprej. Rada se ustavim, prisluhnem, preverim ... in se zopet prepuščam. Čedalje bolj usvajam prepuščanje. Sina poučujem v okviru šolanja na domu in poučujem petje v zasebni glasbeni šoli Muziklub. Za moj značaj je ustvarjalnost izjemnega pomena. Počasi živim, rada se smejim. Počasi ustvarjam in vedno poslušam notranji glas. Ta vedno nekaj čivka.«