Pred slabim mesecem dni so v Zagrebu v Vlaški ulici, nedaleč od Trga bana Jelačića, odprli Muzej novega vala (Muzej novog vala). S tem so ustanovitelji želeli prikazati strast, ljubezen in zanos iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil Zagreb evropska prestolnica glasbe in ko so takrat najbolj uveljavljene glasbene revije, kot sta bili britanski Melody Maker in New Musical Express (NME), poročale o tem, kar se je dogajalo v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani, na Reki, v Sarajevu in Novem Sadu. To glasbeno obdobje, imenovano novi val, in posebno stanje duha sta vplivala na odraščanje več generacij tudi v naših krajih, za marsikoga pa je še danes to pomemben del njegovega življenja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»Muzej novega vala smo odprli zato, ker si deset let umetniške eksplozije v Zagrebu to zasluži. Nekomu bo pomenil del izobrazbe, drugemu pa bo vzbudil nostalgijo za časom, ko smo bili mladi,« je na odprtju dejal Aleksandar Čerček, eden od ustanoviteljev.
V muzeju, ki je razmeroma majhen (manjši na primer od soboškega kluba Mikk), so razstavljene fotografije skupin novega vala, kot so Azra, Haustor, Film, Prljavo kazalište, Psihomodo pop, Aerodrom, Zvijezde, Patrola in mnoge druge, tudi precej manj znane. Tu so še plakati, ki so vabili na koncerte v takrat priljubljenih klubih, kot so bili Lapidarij, Kulušić, Jabuka in SC, vinilne plošče, gramofon Traviata stereo firme RIZ, avdiokasete, televizijski ekran z videospoti, rokopisi pesmi, izvodi študentskega časopisa Polet, ki je bil tesno povezan z gibanjem novega vala in tudi njegov promotor, ter številni stripi. Obiskovalec si lahko ogleda tudi klobuk Davorina Bogovića, ki ga je nosil v videospotu zasedbe Prljavo kazalište, kombinezon, v katerem je večkrat nastopal Darko Rundek iz skupine Haustor, ali pa brisačo, s katero si je znoj na koncertih brisal Branimir Johnny (včasih zapisan tudi kot Džoni) Štulić iz benda Azra. Vse našteto so darovali nekateri protagonisti tistega časa, književniki, umetniki, glasbeniki in avtorji stripov. Muzej pa se še vedno polni z eksponati, saj lahko vsakdo, ki ima kakršno koli stvar iz tistega obdobja, to daruje muzeju in se tudi podpiše kot darovalec.
Na dvorišču muzeja je avtomobil znamke Zastava 101 (v Zagrebu in Beogradu popularno imenovan 'stojadin'), ki je enak model kot tisti, ki je bil večkrat parkiran pred kultnim lokalom Zvečka. Ker je bil lokal zelo majhen, so se gostje največkrat družili zunaj na ulici, streha avtomobila pa jim je služila kot odlagališče za pijačo in pepelnike. In pogosto se je zgodilo, da je lastnik v naglici skočil v avto in oddrvel, ne da bi se zavedal, da je s sabo na strehi odpeljal kozarce in cigarete.
Namen muzeja je tudi, da spomni na glasbeno in kulturno smer, ki sta bili zaslužni za uveljavitev punka in rocka, kakor tudi na premikanje meje svobode govora, saj so takratni časopisni članki tako kot besedila pesmi neredko vsebovali kritiko socialističnega sistema, ki se je v tem obdobju boril z visoko inflacijo, zadolženostjo in pomanjkanjem v trgovinah. Novi val ni bil samo glasba, ampak tudi novinarstvo, fotografija, gledališče in film.
Kljub temu je najbolj zanimivo, da so bili doslej med najštevilnejšimi obiskovalci muzeja mladi, študenti in srednješolci, teh je bilo največ tudi na odprtju. Odgovor je v tem, da mlade generacije še vedno poslušajo to glasbo, kar ustanovitelje muzeja najbolj veseli. Seveda pa je veliko tudi odraslih obiskovalcev, ki prihajajo od povsod. Slovenci pridejo skoraj vsak dan, pred kratkim pa sta bila na obisku mlajša upokojenca iz Srbije. Po ogledu polovice muzeja je eden od njiju moral ven na zrak, saj ni mogel več zdržati ob bolečem hrepenenju in nostalgiji po tistih časih.
Muzej, v katerem je mogoče nekatere artikle, kot so majice, skodelice in priponke, tudi kupiti, je odprt vsak dan od 11. do 21. ure, vstopnina znaša 50 kun (6,62 evra), upokojenci in mladi imajo popust. V muzeju se že vrstijo manjši koncerti, promocije knjig in albumov ter razprave o temah iz tistega obdobja. Ideja ustanoviteljev pa je, da bi podobne muzeje odprli še na Reki, v Beogradu in Ljubljani.
