Kot smo že poročali, je v akciji Naj navijač, ki so jo v tej sezoni Prve lige Telekom Slovenije pripravili v oddaji Goool, med desetimi navijaškimi zgodbami javnost najbolj prepričala zgodba Terezije Knaus, navijačice prekmurskega nogometnega ponosa. "Po eni strani sem tak rezultat pričakovala. Vseskozi sem tudi sproti spremljala glasovanje in na koncu mi je nekako le uspelo zmagati. Se vidi, da naši prekmurski ljudje živijo za nogomet," je povedala Trejza, ki je vsem, ki so ji namenili svoj glas, zelo hvaležna. Zmaga v tej akciji ji tudi sicer veliko pomeni, saj je, kot je povedala, že trideset let aktivno vključena v nogometno življenje nogometnega kluba Mura. "S to mladino sama rastem in z njo živim. Spremljam vse, tako mladince, kadete kot tiste najmlajše, najbolj pa seveda člansko ekipo. Pridem na vsak trening, absolutno tudi na vsako domačo tekmo. Ko sem bila mlajša, smo hodili tudi na druge tekme daleč naokrog, sedaj pa sem vseeno že toliko stara," je še dodala Terezija.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Ker je že dobra tri desetletja vpeta v razvoj nogometnega kluba Mura, je z njim doživela tudi številne dobre in slabe stvari. "Resda je bilo v preteklosti dostikrat več padcev, kot vzponov, vendar se je v zadnjih letih ta stvar preobrnila. Vedno pravim, da se moramo pokrivati le toliko, kolikor imamo možnosti za to. Tudi doma je tako, ne moreš trošiti več, kot imaš. Verjetno je v preteklosti v klubu res bilo tako, sedaj pa moram povedati, da sem ponosna na vodstvo kluba, ki je stvari uredilo tako, kot morajo biti. Vsaka jim čast," je še povedala navijačica Mure, ki seveda ne skriva svojega navdušenja nad trenerjem Antejem Šimundžo. "Zelo sem zadovoljna z njegovim delom. Vsi smo. Ob in na igrišču je namreč vsak dan veliko ljudi in vsi so zadovoljni z njegovim delom in z delom njegovih pomočnikov. Gospod Šimundža je res izreden, sposoben človek, ki je te mlade igralce pripeljal zelo daleč in mislim, da se nam v prihodnosti še obetajo lepe stvari."
Seveda nas je zanimalo, kakšno prihodnost napoveduje Trejza nogometnemu klubu Mura v bližnji prihodnosti. "Fantje so zelo sposobni in mislim, da jim bo uspelo osvojiti tako želeno končno četrto mesto," je povedala navijačica, ki je v letošnjem letu s strani kluba prejela sezonsko vstopnico, posledično s tem je dobila svoj sedež na tribuni Fazanerije, za katero pravi, da je njen drugi dom.
V Fazaneriji najde svoj mir
"V času službe sem bila vseskozi med mladimi. Vmes me je doletela tudi bolezen, potem pa sem si mislila, da ne bom samo posedala doma, igrišče sem namreč imela vedno na dosegu roke. Takrat sem se prvič podala sem, tega je sedaj že več desetletij. Vprašanje, kakšna bi bila moja situacija, če ne bi živela s tem klubom. Lahko rečem, da me je Fazanerija ohranila pri zdravju, tu se dobro počutim. Dokler bom živa in bom lahko hodila na tekme, se bom usedla na svoje kolo in prišla na tekme," je s posebnim sijajem v očeh pripovedovala Trejza, ki tudi sicer redno spremlja nogomet skupaj s svojim najmlajšim sinom. "Gledam tudi tuje lige, navijam pa samo za Muro. Doma imam zato vse možne rekvizite, od majic, šalov, dresov, imam tudi številne fotografije, ko so me igralci kluba obiskali doma. To res lahko doživiš samo na lastni koži. Morda mi ne verjamete, vendar ko pridem sem, najdem tu svoj mir, vse to toplino. Ko vidim vse igralce, ki so me skozi vsa ta leta sprejemali za svojo, ko vidim to lepo zeleno travo, lahko res rečem, da je to življenje," je z nasmehom na obrazu opisala Terezija in za konec še dodala, da je tu njeno srce. "Tu je moje vse."
