Kamenčki različnih velikosti so lahko porisani z različnimi motivi. Denimo s svečkami, cvetjem, lahko pa se na njih znajde tudi kakšno krajše posvetilo ali misel, namenjena pokojnemu sorodniku. Takih projektov se letos odloča veliko mater z otroci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku(Kavč#21) Včasih so na teren šli trije in se vrnili naslednji dan, kar je danes nepredstavljivo
Zadnji letošnji Kavč smo obarvali praznično, se zazrli preteklost in govorili tudi o prihodnosti tako Vestnika kot medijev na splošno. Gosta sta bila direktorica in odgovorna urednica Vestnika Adriana Gašpar in dolgoletni zunanji sodelavec Vestnika Matej Fišer. Med drugim smo v videju razkrili tudi lastne napake, ki so se zgodile med snemanjem.
Ideja o žalnih kamnih sicer ni nova, se je pa letos precej bolj razširila kot v minulih letih. So se pa s polaganjem kamenčkov na grob pokojnikom poklanjali že v prazgodovini. Predniki so takrat gomile okraševali z barvitimi kamni, na ta način pa so jih tudi zaščitili pred vremenskimi vplivi. Letos pa je ta način v poplavi pozivov o zmanjševanju plastičnih sveč dobil nov prizvok. Mimogrede, Slovenci smo že nekaj let v svetovnem vrhu po številu prižganih sveč.
Lani je bilo po podatkih Ministrstva za okolje in prostor v Sloveniji prodanih okoli 16 milijonov sveč. Posledično je bilo tako ustvarjenih 3000 ton odpadkov. Jure Leben, okoljski minister, zato pred dnevom mrtvih pravi: "V Sloveniji je močno ukoreninjena tradicija prižiganja nagrobnih sveč, saj vsi podatki kažejo, da primerjalno z ostalimi državami Evrope močno izstopamo. Pozivam državljanke in državljane, da pred prižigom nagrobne sveče pomislijo tudi na okolje".