Telesna aktivnost pomembno vpliva na zdravje posameznika, zato tudi hladnejši dnevi niso izgovor, da se ne bi odpravili v naravo. V zadnjih letih je pogosta vrsta rekreacije tek. O tem, kaj je pomembno vedeti, preden se odpravimo teč, smo se pogovarjali z izkušenim trenerjem atletike Radislavom Jokanovićem. Jokanović, po stroki matematik, se že skoraj vse življenje ukvarja s športom, najprej kot aktivni športnik, zadnjih 23 let pa tudi kot trener v pomurski atletiki. Začel je z gimnastiko, nato pa se preizkusil v domala vseh atletskih disciplinah, predvsem tehničnih. Bil je član jugoslovanske reprezentance, »njegova« disciplina je skok s palico. Leta 2018 je ustanovil Pomurski atletski klub Goričko. Ugotavlja, da je predvsem med mladimi veliko interesa za ukvarjanje s športom, najpomembnejši je po njegovih izkušnjah pravi pristop.
Primerna oblačila kot preventiva
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Jokanović meni, da je šport relativna zadeva. Za nekatere je to tudi počasna hoja v naravi. »To je smisel ukvarjanja s športom. Ni pomembno, za kakšno vrsto aktivnosti gre, lahko je tudi sprehod v gozdu in nabiranje gob ali ribičija, važno je, da smo v naravi v vseh vremenskih razmerah. Moramo se samo prilagoditi in telesu ne smemo povzročati šokov.«
V hladnejšem vremenu, ko gremo teč ali na sprehod, je pomembno, da zaščitimo dihalne poti denimo s šalom. Tečemo lahko tudi v ekstremnem mrazu, le tek v vlažnem vremenu ni priporočljiv. Pri tem je pomembno, da se pravilno oblečemo. Tudi če tečemo jeseni ali pozimi, se ne oblečemo preveč. Če dežuje, si nadenemo anorak, drugače pa smo oblečeni v lahkotna, zračna oblačila. Takoj po teku moramo najti zaščiten prostor, kjer se preoblečemo, ohladimo in raztegnemo. Tudi morebitne stacionarne vaje, ki jih izvajamo med tekom, bi bilo idealno opraviti v nekem zaščitenem prostoru, da se mišice ne ohladijo. Mišice se namreč lahko zaradi mraza poškodujejo, zato jih moramo pred aktivnostjo pravilno ogreti, med aktivnostjo pa ohranjati ogrete, kar dosežemo s primernim oblačenjem.
Na tek z željo
»Pravila« teka se razlikujejo za profesionalce in rekreativne tekače. Pri profesionalnih tekačih se opravljajo testiranja trenutne zmogljivosti v različnih kategorijah, na podlagi česar se jim sestavi načrt treninga. Tako se priprave razlikujejo tudi po sezonah. To za rekreativce ne pride v poštev. Pri njih je predvsem pomembno, da se ukvarjajo s športom glede na svoje občutke in počutje, ne zaradi nekih ambicij. »Kakor govorim tudi svojim trenerjem: Če svojega varovanca spravimo do tega, da spozna svoje telo, da k športu pristopi z željo, ne s tem, da nekaj mora, potem je cilj dosežen. Isto velja za rekreativce. Vedno se postavlja samo vprašanje, ali in koliko še lahko. Če česa ne zmoremo, je bolje nehati, ne vztrajati pri obremenitvah, ki jih ne zmoremo,« pove Jokanović. Pomembno je tudi, da tečemo zdravi. Če smo prehlajeni in gremo teč, dosežemo obratni učinek, kot bi ga želeli. Pomembno je torej, da v vsakem trenutku vemo, kdaj je naše telo pripravljeno za tek, kdaj in zakaj delamo neko vajo. Naučiti se moramo tega, da gremo teč z užitkom, ne zato, ker moramo ali se primerjamo s kom. Tek in trening moramo vzljubiti. »Zato tudi poslanstvo vseh klubov in društev ni 'proizvajati' svetovne prvake, temveč čim več ljudi navdušiti za rekreacijo,« še pove Jokanović.
Najpogostejše napake
Najpogostejši napaki rekreativnih tekačev sta po besedah Jokanovića to, da se pred tekom ne ogrejejo in da z njim pretiravajo. »Ljudje morajo uzavestiti, da ni potrebe po tem, da delajo več, kot zmorejo, da se precenjujejo, da se primerjajo med sabo. Poanta športa je spoznati svoje telo in koliko lahko z njim dosežemo.« Pogostost in intenzivnost treninga sta izjemno pomembni. Treba je postopno stopnjevati aktivnost in ohranjati kontinuiteto. Za zdravje je priporočena aktivnost vsaj 3-krat tedensko. Pri tem Jokanović še doda, da je treba aktivirati vse mišice, zato zgolj tek ni dovolj. Primerneje je, da delamo tudi razne krepilne vaje, raztezanje, sklece ali zgibe, na kar večina rekreativnih tekačev pozablja. Pomembni sta tudi podlaga in primerna obutev. Obutev je odvisna od terena. Čim več moramo teči po mehkem terenu in se izogibati trdih podlag, saj si lahko hitro poškodujemo sklepe. Dobro je, če je teren razgiban in spreminjamo ritem teka. Prav tako je smiselno spremljati svoj srčni utrip. Vsak posameznik ima namreč aerobni prag, do katerega je zmožen učinkovite vadbe. Če se med vadbo počutimo slabo, četudi pri manjšem utripu od optimalnega, prenehamo.
Ko imamo čas
Pomembno je tudi, kje tečemo. Tek na atletski stezi ni enak teku v naravi, ker se pri teku na stezi ljudje avtomatsko obremenjujejo s tem, koliko so pretekli. Poleg tega je s psihološkega vidika izredno dolgočasno teči na stezi, meni Jokanović. Tek v naravi je zato veliko boljši. Vsak seveda sam sčasoma ugotovi, kaj mu ustreza. In najprimernejši čas za trening? »Ko imamo čas,« je za konec jasen Jokanović. Vseeno je, ali tečemo zjutraj ali zvečer, pol ure ali eno uro, važno je, da smo si vzeli čas in da tečemo takrat, ko se ob tem dobro počutimo.