Ob dovozni potki, ki vodi od ceste do Copekovega mlina, stoji okoli dvajset koruznjakov, ki so jih občini podarili domačini in občani sosednjih občin. Obnovili so jih in tako poskrbeli za ohranitev kulturne dediščine, prav tako jih bodo opremili z informativnimi tablami o kulturni krajini in kmetijstvu. Še pred vhodom bodo urejena parkirišča, prav tako bodo obiskovalci v boksih morali pustiti pse, saj je tem vstop na območje zaradi drugih tam živečih živali prepovedan.
Nato bodo obiskovalci prišli do prvega križišča. Na desni strani že stojijo otroška igrala, postavljena na temo murskih ladij, okrog bo kamen iz reke Mure, čutna pot in podobno. Igrala bodo dostopna vsem obiskovalcem, naprej pa stoji že skoraj dokončan sklop bivalnih enot, imenovan Na robu gozda, ki mu župan pravi resort. Na dvignjenem lesenem delu stojijo štiri manjše hiške, ki sprejmejo po dve osebi. V vsaki sta spalni del ter kuhinja, pred njimi je velika terasa, sanitarije in prhe pa so skupne. V bližini bo še prostor za peko in Jaklin pravi, da bo to podobno doživetje kot v kampu. »Goste bo zjutraj pričakal zajtrk v košarici ali pa jim bomo sestavine shranili že v kuhinji,« razmišlja župan. Ob bivalnih enotah je urejena savna, nedaleč pa stoji še hiška, ki so jo poimenovali Janko in Metka. Namenjena bo štirim osebam. Kot že samo ime pove, je ta del na robu gozda, obdaja ga lesena ograja, do katere bodo lahko prihajali damjaki, ki se gibljejo po gozdu.
Od njive do krožnika
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Naprej nas je pot vodila do Arene okusov in doživetij. Ime arena je že uveljavljeno, saj so v njej potekali dvoboji tekmovalcev, ko se je na tej lokaciji snemal resničnostni šov Kmetija. Do tega dela bodo lahko dostopali vsi in uživali v gostinski ponudbi. »Izbrali bomo najemnika, ki bo imel proste roke pri izboru kulinarične ponudbe, se pa bodo izvajali tematski meseci, ko bo ponudba vezana na kake običaje, denimo koline,« je opisal župan in dodal, da bo koncept samopostrežni. Prav tako bodo tu dobili prostor različni ponudniki izdelkov in proizvodov.
Po ogledu arene smo prišli do razpotja. Na levo stran vodi tematska pot Kmetija, na desno pa tematska pot Natura Mura. Za vstop bo treba plačati vstopnino, ki bo primerljiva s tistimi za glavne znamenitosti v regiji, pravi Jaklin. Obe poti bosta dostopni tudi gibalno oviranim osebam. Po nakupu vstopnice bodo obiskovalci prejeli kodo za interaktivno vodenje. Table, ki so postavljene, namreč zajemajo QR-kode, prek katerih boste lahko dostopali do razširjenih tekstualnih, avdio in video vsebin. Doslej je to na voljo v treh jezikih, v prihodnje jih bo še več. Osnovne informacije bodo gostje dobili na vstopni točki, naprej bodo raziskovali sami.
Sklop Kmetija poleg tematske poti zajema še nastanitvene kapacitete. »Zastavljena je zgodba od njive do krožnika,« pravi župan. Dodal je, da bodo v tem delu nastanjene živali, od pernatih do krave, konja in osla. V lesenem objektu je že urejen tudi muzej stare tehnike. Orodje in stroje so prispevali člani sekcije Polanski pücki, ki deluje pri Društvu ŠTRK, obnovili so jih in nekatere pri delu tudi še uporabljajo. V objektu, v katerem so bivali tekmovalci šova Kmetija, so urejeni bivalni prostori. Sprejeli bodo dobrih dvajset turistov. Nekatere sobe bodo večje, druge manjše, kuhinja bo skupna. »V tem resortu so nameščene stare postelje iz polanskih hiš, turisti pa bodo spali na slamnati podlagi.« Jaklin je še poudaril, da so za potrebe ureditve okolice Copekovega mlina obnovili ogromno starega pohištva in mu vdihnili novo življenje.
Okrog Kmetije je urejena krožna pot med polji, vrtom s tradicionalnimi in visokimi gredami, manjšim vinogradom, medovitimi rastlinami, nasadom visokodebelnih sadnih dreves, spomladi bo tam v sodelovanju s čebelarskim društvom postavljen še šolski čebelnjak. Na površinah bodo zasajene sezonske vrtnine in poljščine, ki jih bodo gostje lahko uporabljali pri pripravi obrokov. »To bo dejansko življenje s kmetijo in sestavni del tega so na primer tudi koline. Pripravljali bomo dogodke, običaje in vabili partnerje. Naš cilj je obuditi običaje, posneti filmčke in jih uporabiti za interaktivne vsebine,« pravi župan.
Kot nekoč mlinar
Na voljo pa bo še ena zgodba, za katero Jaklin pove, da bo posebna in najbolj pristna. Zainteresirani bodo lahko prebivali tudi v Copekovem mlinu. Ob prihodu – ostati bodo morali najmanj tri dni – bodo prejeli tradicionalna oblačila, zagotovljen jim bo mentor za mlinarstvo in peko in to bodo neke vrste delovne počitnice. Nedaleč od mlina bodo postavili nadstrešnico, pod katero bo razstavljena stara tehnika, ki se uporablja v vinogradništvu, v kapeli svetega Huberta pa bodo ponudili možnost uradnih poročnih obredov.
Druga tematska pot, Mura Natura, je vsebinsko vezana na svet okoli reke, njeno živalstvo in rastlinstvo. Povezana je s sistemom rečnih šol, polanska je namreč ena od njih v celotnem biosfernem območju Mura-Drava-Donava. »Tu je še zgodba interpretacijskih točk. Mi smo osrednja informacijska točka ob Muri in želimo si, da se tudi druge promovirajo pri nas.« Potka, ki vodi skozi gozd, je dvignjena od tal, je lesena in krožno zasnova. Na njej je več točk, v prvi so predstavljeni biosferno območje Mura, biosferno območje Mura-Drava-Donava in Natura 2000, kajti, kot pravi Jaklin, je Občina Velika Polana edina v Pomurju, ki je stoodstotno umeščena v njih. Obiskovalci si bodo lahko ogledali interaktivne zemljevide, table, filme, simulacijo poplav, rečnega toka v različnih časovnih obdobjih in še. Na tej točki jih bo spremljal vodnik, dalje pa bodo raziskovali sami.
Za varno raziskovanje tematske poti, ki je dolga slab kilometer, bodo skrbeli tako imenovani rangerji oziroma čuvaji gozda, ob potki pa bodo tudi poligoni, informativne vsebine, ogledovali si boste lahko živali. »En del gozda je rezerviran za divje svinje, ampak smo z njihovo naselitvijo zaradi ukrepov afriške prašičje kuge počakali,« nam je dejal župan. V močvirnatem predelu na začetku območja pa so že naseljeni vodni bivoli. Zanje so se odločili v sodelovanju z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, kajti vodni bivoli so primerni za močvirske habitate.
Vsa dela za ureditev območja okoli Copekovega mlina izvajajo zaposleni v občinski družbi Natura VePo. Damijan Jaklin pravi, da bi imeli z najemom zunanjih delavcev precejšnje stroške, za njihovo minimaliziranje bodo objekte upravljali sami, na začetku bodo imeli le zunanje izvajalce za pomoč pri čiščenju. Napovedal je še, da bodo dela kmalu ponovno ocenili, ker so jih izvajali po fazah, in takrat bo tudi znana celotna vrednost novih pridobitev. Občina načrtuje, da bodo novosti odprte novembra, ob martinovem. »Bomo videli, ali bo to odprtje formalno ali promocijsko. Delamo ves čas in vse bo odvisno od tega, kako daleč bomo.« Je pa že znano, da bodo nove pridobitve odprte ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah, preostale dni bodo potekala vzdrževalna dela.
