Vse se je začelo z enim petelinom, ki so ga dobili v dar in so mu želeli poiskati družico. »Lani sva na kmetijskem sejmu s partnerico videla kokoši pasme svilenka, ki so mi bile tako všeč, da sem si takoj rekel, da bi jih imel. Potem pa je partnerica od sodelavke dobila petelina te pasme. Če smo že imeli petelina, mu je bilo treba poiskati družbo.« Danes imata doma dvanajst različnih pasem kokoši, skupaj pa okrog sto pernatih repov pri hiši.
Med pasmami so tudi svilenke, kolumbijske brahme, pavlovske kokoši, zlati feniks, viandote, italijanke in aurokane. »Z njimi je kar precej dela, čeprav jim ne čistim vsak dan. Drugače pa živijo v kokošjih glampingih (smeh) in so po pasmah strogo ločene.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Viktor dodaja, da od takrat, ko se je odločil za gojenje pasemskih kokoši, še ni navil budilke, saj ima zdaj polno živih budilk. Petnajst navdušencev nad malimi živalmi se je odločilo tudi povezati v društvo, za predsednico pa so izvolili Andrejko Serdt.
»Naše društvo se bo predstavilo tudi na aktualnem sejmu v Gornji Radgoni, bili smo že v Sežani, ustanovitveno predstavitev pa smo imeli v Apačah.« Minulo soboto je Viktor Sterniša na svojem domu pripravil razstavo pasemskih kokoši, še en član društva, Gal Pušnik, pa je na ogled postavil svoje plazilce. Njune kokoši in plazilce si je prišlo ogledat kar 250 obiskovalcev.
