Vas Serdica je bila namreč v preteklosti razdeljena na dva dela, madžarskega in avstrijskega, ločeval pa jo je potok Ledava. »Višji organi v društvu, kot sta predsednik in poveljnik, sta se morala pogovarjati v madžarskem jeziku, saj je bil urad društva madžarski. Pogovorni jezik pa je bil nemški, saj je bil sedež društva v nemško govorečem delu Serdice,« je pojasnil predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Serdica Marjan Benko, ki to funkcijo opravlja vse od leta 1990. Na tem mestu je zamenjal predhodnika Karla Horvata, še pred njim pa so društvo vodili Lajos Kollert, Karel Lang, Franc Buček in Anton Nemec. »Vsako društvo ima vzpone in padce, to je nekaj povsem normalnega. Vsekakor pa moram pohvaliti naše člane in sovaščane, da nam vedno priskočijo na pomoč in nam pomagajo pri izvedbi vseh zastavljenih ciljev. Veselo je delati v takšnem društvu in ga voditi,« pove Benko.
Sami so zgradili nov gasilski dom
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Društvo, ki je od začetka svojega delovanja pokrivalo teren na območju Serdice, Ocinja in Sotine, je svoj prvi prapor razvilo že leta 1927, zadnjega pa pred dvema letoma. Ta simbol pripadnosti vzamejo s seboj na različne prireditve ter ga s ponosom pokažejo. Poleg tega so v častitljivih letih delovanja skrbeli tudi za ustrezno opremo. »Leta 1975 smo kupili vojaško vozilo, ki smo ga predelali v večnamensko gasilsko vozilo s črpalko. Deset let pozneje smo kupili še eno vozilo in pa črpalko, naslednje leto smo kupili tudi električno sireno za gasilski dom, ki še danes opravlja svoje poslanstvo,« je pojasnil predsednik društva, ki je s prevzemom te funkcije vse bolj stremel k napredku in posodobitvi društva. S preostalimi člani novega vodstva so začeli razmišljati o avtocisterni, vendar so morali za to prej urediti tudi garažo. »Garaža je bila zgrajena, ker pa cisterne takrat še nismo nabavili, smo nov prostor preuredili v gostinski lokal. Tam se sedaj gasilci večkrat srečamo in kakšno povemo.«
Pomembna mejnika v društvu, ki ju sogovornik izpostavlja, sta leto 2002, ko so domači mojstri skupaj s člani društva in vaščani porušili stari gasilski dom ter začeli graditi novega, ter leto 2003, ko jim je gasilsko društvo Zgornja Kungota, s katerim so podpisali tudi listino o pobratenju, podarilo avtocisterno z rezervoarjem za pet tisoč litrov vode. »Ta pridobitev nam je res veliko pomenila, saj so naši šoferji z njo lahko vozili pitno vodo gospodinjstvom,« pojasnjuje Benko, ki je ponosen tudi na to, da že dvaindvajset let organizirajo tekmovanje za pokal središkega brega.
V društvu je več kot sto dvajset članov
PGD Serdica ima nekaj več kot sto dvajset članov, med njimi je devetdeset članov, trideset članic ter dvajset pionirjev in mladincev. Društvo, ki opravlja javno gasilsko službo kot gasilska enota I. kategorije in je drugo največje gasilsko društvo v Gasilski zvezi Rogašovci, ima dvaindvajset operativnih gasilcev, poleg tega pa še nekaj pripravnikov ter veteranov, ki vseskozi sodelujejo pri aktivnostih in proslavah društva. »Naš najstarejši član bo praznoval devetdeset let, v gasilskih vrstah pa je že več kot sedem desetletij. Imamo kar nekaj starost v našem društvu, od katerih se še danes lahko veliko naučimo in smo nanje lahko ponosni,« je dejal predsednik društva.
Na letni ravni člani serdiškega gasilskega društva posredujejo pri približno petnajstih intervencijah v občini in širše. Pomagali so tudi pri odpravi posledic poplav v Ljubljani ter žledoloma pred leti. Njihovi operativni gasilci so namreč dodatno usposobljeni tako za delo z izolirnimi dihalnimi aparati kot tudi za delo z motorno žago, za delo ob tehničnih intervencijah, za posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, za gašenje požarov v naravnem okolju, za pomoč pri delu z zrakoplovi policije in slovenske vojske ter za posredovanje ob notranjih požarih v objektih. Poleg gasilcev in višjih gasilcev ter gasilskih častnikov in nižjih gasilskih častnikov imajo v društvu tudi dva člana, ki sta gasilska sodnika, ter enega člana, ki je gasilski inštruktor.
Društvo, ki je v občini Rogašovci zelo aktivno, bi moralo letos s posebno slovesnostjo zaznamovati častitljivi jubilej. Ker razmere tega ne dopuščajo, so prireditev prestavili na naslednje leto, ko se bodo člani skupaj z vodstvom spomnili tudi vseh prednikov in podpornikov, ki so s svojim delom in trudom skrbeli, da je društvo uspešno delovalo vsa ta leta.