OŠ Velika Polana: Dnevniki in prijateljstvo

Grega Lutar: Geniji kratkohlačniki

Po dolgih počitnicah so se na prvi šolski dan spet srečali prijatelji Bob, Genij, Žan, Biba, Pika, Pesnik, Pipi, Miha, Kocka, Bajsi in Razmeš.
Učiteljica slovenščine jim je rekla, da bo letos tekmovanje šolskih glasil. Vprašala jih je, kdo bo sodeloval. Z veseljem se je oglasil Bob. Ker je Bob vedel, da to sam ne bo zmogel, je priklical še prijatelje. Po pouku so se zbrali v kavarni Metropol. Razdelili so si delo in se z veseljem lotili ustvarjanja. En teden pozneje so se zopet srečali in določili naslov časopisa Utrip. Lotili so se risanja, tiskanja, pisanja in veliko več. Žan je želel pisati o športu, Genij pa o knjigah, zato je prišlo do spora. Prišla je Kocka in rekla, da je lahko v časopisu oboje. Zato je spet prišlo do prijateljstva. Bob, Pesnik in Pipi so videli, da jih nihče ne posluša, zato so si naredili svoj časopis in ga imenovali Antiutrip. Ta časopis je nepričakovano postal zelo dober. A Utripi se niso vdali. Bob, Pesnik in Pipi so se spomnili na prijateljstvo, zato so zapustili Antiutrip in se vrnili k Utripu. En mesec je minil in prijatelji so naredili veliko in to preverili tako, da so časopis oddali ravnatelju. Ravnatelj se je čudno obnašal, med branjem časopisa se je malo zjokal, nasmejal, razjezil in na koncu navdušil. Potem je vprašal, kdo je glavni tukaj. Bob je odgovoril: »Vsi mi.« Ravnatelj jih je vse enkrat udaril po licih, nato jim je vsem povedal, da še boljšega časopisa ni bral. Vsi so pred eno sekundo mislili, da bodo krvavi, naslednjo sekundo pa, da so zmagali na tekmovanju. Prišel je čas, da si prijatelji odpočijejo in počakajo na rezultate tekmovanja. Po nekaj dneh je prišlo sporočilo o rezultatih tekmovanja. Bob ga je hitro vzel in poklical prijatelje. Čas je bil, da Bob odpre sporočilo. Bob dvigne glas in zavriska, da so zmagali. To je bilo vriskanje, veselje, pa še kakšna solzica je padla. Ko se prijatelji vrnejo, vsem povejo, da so zmagali. Tudi ravnatelj je bil vesel, da je skupina s časopisom Utrip uspela.
Ves trud je bil prijateljem poplačan.

Maj Matjašec: Stenski časopis

Prvi šolski dan se vsi učenci in učitelji zberejo pred šolo in se razdelijo po razredih kot po navadi. Pri prvi uri slovenščine učiteljica predlaga, da sestavijo uredništvo časopisa.
Pipi, Miha, Bob, Genij, Žan, Pesnik, Biba, Pika, Kocka in Razmeš se javijo za sodelovanje v uredništvu. Seveda pa je treba vprašati tudi ravnatelja za dovoljenje, zato se Pesnik odpravi do pisarne ravnatelja. Pesnik vpraša ravnatelja: »Bi lahko imeli šolski časopis?« Ravnatelj odgovori: »Niti slučajno!« »Zakaj pa ne?« je vprašal Pesnik. »Ker mislim, da tako mladi še ne vejo narediti dober časopis.« Pesnik je odšel s sklonjeno glavo. Pesnik je prišel v razred in učiteljica ga je vprašala: »Je ravnatelj dovolil časopis?« Rekel je: »Ne.« Genij je v naslednjem trenutku dobil genialno idejo, in sicer je predlagal, da bi se s snažilkami dogovorili, da bi popoldan pustile šolo odklenjeno in vsi iz uredništva, tudi učiteljica, bi šolo oblepili s časopisnimi članki, ki so jih hoteli dati v časopis. In to so res storili. Popoldan, ko so ravnatelj in učitelji odšli, so vstopili v šolo in jo oblepili s članki. Vsak je imel določen prostor, in sicer Pipi in Miha zbornico in ravnateljevo pisarno, Genij in Pesnik hodnike, Žan telovadnico in dekleta učilnice ter garderobo. Učiteljica pa je nadzorovala.
Ko je ravnatelj naslednji dan prišel v šolo, je vse to videl in hotel sneti dol. A, ko je en članek prebral, je videl, da je to dober članek. Prebral jih je še nekaj in vsi so bili zelo dobri, zato jih je pustil na steni in tako je šola dobila stenski časopis.

Živa Jaklin: Tajno društvo Znamkarjev

Veste, tudi na naši šoli je bilo tajno društvo Znamkarjev. Člani društva so bili Jakob, Simon in Tim. Jakob je bil predsednik društva, Simon tajnik in Tim blagajnik.
Jakob je bil zbiratelj znamk. Vsi znanci so mu jih pošiljali. Skupaj jih je imel cel album. V tistem času so bile znamke zelo drage. Jakob pa si je srčno želel dopisovati s prijateljico Nino iz Francije. Vendar živel je v revni družini in niso zapravljali denarja za znamke. Imel je dobra prijatelja, Tima in Simona. Simon je vedel, da imajo učitelji v vseh predalih veliko znamk. Dogovorili so se, da bodo učitelju izmaknili eno znamko. Po pouku, ko so vsi že odšli, učitelji pa so bili v zbornici, so odšli v učilnico matematike. Jakob se je prikradel do predalov in jih iskal, Tim je stražil na hodniku, Simon pa pri stopnicah. Jakob je hitro izmaknil znamko in potem so odšli domov. Hitro je Jakobu zmanjkala znamka, ker je s pismom potovala k Nini v Francijo. Spet so se podali v akcijo. Seveda, brali so knjigo Tajno društvo PGC. Ker so delali pod krinko, so idejo za imenovanje dobili po knjigi. Nihče ni vedel za njih. Te kraje so se stopnjevale, zato so učitelji videli, da se številke znamk manjšajo.
Čez nekaj dni jih je učitelj Brenko, to je učitelj glasbe, zalotil pri kraji znamk. Takrat so se njihove akcije končale, ampak so na šoli še vedno zelo znani.

Na Osnovni šoli Miška Kranjca Velika Polana pa so izdelali tudi literatne izdelke na temo prijateljstva. Učenke so jih pripravile v okviru projekta Izobraževalnega centra Eksena Dan za strpnost in prijateljstvo, njihova mentorica pa je Breda Vöröš.

Klara Pucko (5. razred):Prijatelj
Prijateljstvo je čudna vez,
ki pride med dva vmes.
Je to objem ali lepa beseda,
morda veselje in sreča?

Prijatelj potem je prava oseba,
ki nikoli ne odneha.
Da je sreča v tvojih očeh,
da veselje v tvojem je srcu.

Prijatelj tvoj je zaveznik,
če prav si ti bednik.
Brez skrbi če ne bo šlo,
le prijatelja in pogum, pa v redu bo.

Prijatelj, kaj pa če ga ni?
Potem lučka ugasne in
sam si v temi.
Kmalu že te ni.

Eva Kavaš (6. razred): Prijateljstvo
Prijateljstvo je dar, ki si ga vsak sam lahko pribori. Prijateljstvo je ljubezen, veselje, žalost in tudi bolečina. Srečno prijateljstvo se lahko rodi in tudi umre. Lahko pa ostane za vedno. V srcu. Prijatelj je tisti, ki ti zmeraj stoji ob strani. In ko vsi odidejo, je prijatelj s tabo kot angel.
Vsak dan jo gledam vso žalostno. Sedi na klopci čisto sama. Kot bi se nad njo zgrinjali temni oblaki. Tega ne morem dopustiti. Zjutraj vstanem, poletim iz postelje in prisijem ves nasmejan v šolo. Počutim se kot Sonce, ki bo obsijalo temno nebo. Pridem do nje in jo objamem. Ves pogumen ji povem: »Nisi sama. Jaz sem s tabo.« Pogledajo me njene žalostne oči in iz njih začnejo liti solze. Vrne mi objem in reče: »Hvala ti za sonce. Ravnokar je v mojem srcu zasijala mavrica.« Skupaj sva narisala mavrico prijateljstva.
ZA DEŽJEM VEDNO POSIJE SONCE in NASTANE MAVRICA.

Pia Cigut (7. razred):Biti strpen
Biti strpen je …
Biti besedno len?
Ali pa je biti strpen
le na kakšno lepo besedo več pripravljen?

Ali pa je biti strpen –
kot oster hren?
Morda pa je strpnost …
več kot le pravilno rešen
matematični koren.

Strpen je biti,
kakšen odnos je treba do drugačnih gojiti.
In da se je naučiti!
Kot bi moral vsak dan rožo zaliti.

Bi morali za strpnost prositi
ali se je vsak dan znova veseliti?
Pozornost ni lažni prijatelj,
je kot lepe besede pisatelj.

Saša Matjašec (8. razred):Razmišljanje o prijateljstvu
»Prijateljstvo je najtežje razložiti. Ne naučiš se ga v šoli. Toda če se nisi naučil pomena prijateljstva, se v življenju resnično nič nisi naučil.« Muhammad Ali
Prijateljstva se začnejo tkati že v ranem otroštvu. S prvim stikom se ustvarijo prve in najpomembnejše vezi, ki nas spremljajo vse življenje.
Prijateljstvo je vrlina, ki je potrebna za polno za življenje. Brez prijateljev svet ne bi obstajal. Prijatelj je oseba, ki ti je blizu, ti ponudi pomoč, ko jo potrebuješ, se z njim razumeš in ob njem se počutiš dobro in prijetno. Lahko bi rekla, da prijateljstvo združuje podobnost, pa tudi drugačnost. Družijo se ljudje, ki imajo enake želje, interese pa tudi ljudje, ki so si na videz zelo različni.
Vzroki, zaradi katerih pa se ljudje »držijo« v prijateljstvu so različni. Naklonjenost, simpatija, ljubezen in empatija so temelj prijateljstva. Ljubezen je za vsakega posameznika tisto, kar se mu zdi, da je dobro zanj. Če se z nekom ne družimo zaradi njega samega, ampak zaradi koristi, ki bi jo imeli od njega, to ni pravo prijateljstvo. To je le navidezno prijateljstvo, ki obstaja zgolj zaradi koristoljubja. Takšne vezi nimajo bodočnosti, saj ne izpolnijo svojega namena, da bi bili ljudje znotraj srečni. Takšne vezi pogosto ugasnejo.
Mladi smo nagnjeni k čutni ljubezni, ki je združena s strastnim uživanjem. Tako kot prijateljstvo iz koristoljubja, se tudi tu prijateljstva hitro sklepajo in prav tako hitro razdirajo. Verjamem pa, da je kljub vsemu na prvem mestu največ prijateljstev iz plemenitih vzgibov, ki povezujejo ljudi.
Prijateljstva so včasih tudi na preizkušnji. Vendar pa vsak posameznik prej ali slej spozna in si sam pri sebi v mislih razčisti, če je ta prijatelj res za njega prijatelj.
Življenje je skoraj popolno, če imaš v njem prijatelja. Veliko ljudi se ne zaveda, kako bi bilo, če prijateljev ne bi bilo.
Pravi prijatelj ni tisti, ki ti vedno pritrdi. Pa tudi ne tisti, ki s tabo vedno se smeji. Pravi prijatelj ti znova in znova nastavi ogledalo, te spodbuja in bodri. Po premagani oviri pa se s tabo veseli.

Špela Jaklin, Tia Tonkovič, Kaja Žalig (vse iz 9. razreda): Lunin otrok
Zakaj drugega bi žalili,
ko skupaj naj bi rasli?
V današnjem svetu vsi drugačni na Luno naj bi bili poslani.
Zakaj?

Da več krivice, nestrpnosti in
sovraštva do drugačnih bi gojili?
Vsi na Luni bi nas dol
s solzami resnice oblili.

Lunin otrok - ne joči,
ko Luna vzhaja Ti žariš,
z resnico srca dušam nesrečnih pojiš.

Zaradi tebe vsak otrok do resnice bo prijokal
in vsaka uboga duša na Luno bo poslana,
kjer podpirajo se in so vsi enaki.

Ko polno bo kraljestvo,
Luna mogočno bo sijala
in Zemlja z resnico in strpnostjo bo cela obsijana.

Karin Ščančar (5. razred): Prijatelji
vedno
skupaj
držijo.
Res,
da
včasih se
skregajo.
Vendar
med njimi
vedno
lučka sije.
Prijateljev
lahko imaš
na
tisoče.
Prijatelj pravi
pa je tisti,
ki ti ob dobrem
in slabem stoji ob strani.